Mnogi vrtnarji in �e bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih informacij v najrazli?nej�ih publikacijah o dolgo�ivosti trajnic. Vsi imamo izku�nje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo �e po par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju, tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je �al, ker smo jih sploh kupili.
Tisti, ki uporabljajo rastline poklicno kot npr. oblikovalci in krajinski arhitekti se pogosto znajdejo v zagati, kajti pomanjkljivo znanje o zna?aju vsake rastline je za njih �e posebej problemati?no in mnogi se zaradi tega izogibajo uporabi trajnic.

Na na�ih dru�enjih, pa naj si bo to v vrtovih ali na izletih, se pogosto sli�ijo razo?arani, ?e ne �e jezni glasovi���iri se kot nora, pa nikjer ni bilo ob nakupu napisanega opozorila�, �vedno umre �e po treh letih�, �vedno se zaseje v sosedov vrt, nikoli v mojega� itd.

V Veliki Britaniji, kje pa drugje, so izpeljali anketo med vrtnarji, poklicnimi in ljubiteljskimi, o njihovih izku�njah z zasajanjem razli?nih trajnic. V anketnem listu so bila vpra�anja o dolgo�ivosti trajnic, vegetativnem �irjenju (nespolnem razmno�evanju), konkuren?nosti (sposobnosti pre�ivetja v sose�?ini z drugimi trajnicami), hitrosti �udoma?itve� v novem okolju in o sposobnosti samozasejanja. Tukaj je povzetek ugotovitev, ki bodo prav gotovo zanimive tudi za na�e okolje oziroma vrtove.

Dolgo�ivost
Nekatere �trajnice� dejansko odmrejo zelo hitro, v vsakem vrtu, ne samo v va�em. Rezultati so pokazali, da obstoja lestvica dolgo�ivosti, od kratkotrajnih do zelo obstojnih (Angle�i jih imenujejo �bomb-proof� - neprobojen za bombe) med katere �tejemo krvomo?nice (Geranium), hoste (Hosta), kljub pol�em,� akant (Acanthus mollis), trstikovec (Miscanthus). �e mnoge druge so dolgo�ive vendar s?asoma oslabijo in propadejo. Nekatere pa so �e dedno kratko�ive kot npr. ameri�ki slamnik (Echinacea), rman (Achillea), iskrivka (Heuchera) in monarda (Monarda). Sem �tejemo tudi tiste, ki so sicer kratko�ive vendar se v vrtu same dalje razmno�ujejo, v?asih celo preve?,� s sejan?ki, npr. Knautia macedonica in orlica (Aquilegia).
Nujno pa moramo razlikovati med trajnicami, ki se �irijo vegetativno z oblikovanjem gru?, sestavljenih iz velikega �tevila poganjkov, vsak s svojo korenino in predstavlja na ta na?in neodvisno rastlino in trajnicami, ki tega ne morejo oblikovati. Pri slednjih obstoja samo enojna povezava med korenino in steblom, kar je zna?ilnost kratko�ivih trajnic. Ko torej prepoznavamo trajnice lahko �e iz te pomembne zna?ilnosti sklepamo o dolgo�ivosti trajnic. Poznavanje potencialne dolgo�ivosti trajnic je pomembno, kajti vrtnarska industrija vedno bolj favorizira� nove in nove sorte iz rodov, ki so �e dedno kratko�ivi, npr. Echinacea. Seveda bi bilo prav, da bi vrtnarska industrija opozorila na pri?akovano dolgo�ivost oziroma dejansko kratko�ivost.� Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgo�ive in robustne trajnice.

Vegetativna �iritev

Trajnice se �irijo na razli?ne na?ine in z razli?no hitrostjo. Poznamo dva, sicer voja�ka termina s katerima lahko opi�emo na?ine �iritve: falangisti in gverilci. Falangisti se �irijonavzven kot sklenjena fronta (Hosta), gverilci pa oblikujejo posamezne pritlike (stolone), ki potujejo navzven na razmeroma velike razdalje (cipresasti mle?ek- Euphorbia cyparissias). Zanimivo je tudi, da obstaja povezava med dejanskim dosegom vegetativne �iritve ter dolgo�ivosti na eni strani in izgubo samozasejanja na drugi strani. Rastlina, ki se u?inkovito �iri s stoloni ali rizomi ne te�i k samozasejanju. Izjemo predstavlja Geranium x oxonianum, ki se seje in hkrati oblikuje stolone.

Konkuren?nost
Sposobnost rastline, da tekmuje z drugimi v vrtu je jasno povezana s sposobnostjo �iritve. Trajnice, ki se hitro �irijo in kmalu zadu�ijo sosede so: Lysimachia cletroides, Acanthus mollis, Persicaria bistorta, Geranium x oxonianum, Macleya cordata, Euphorbia cyparissias. Rastline, ki so hitro zadu�ene so vse neinvazivne (ne oblikujejo stolonov) in ve?inoma kratko�ive (Echinacea purpurea). Vendar so tudi vrste, ki so dejansko dolgo�ive pa niso konkuren?ne, npr. Amsonia orientalis, Baptisia australis.

Hitrost namestitve
Ve?ina trajnic se zelo hitro umesti v novem okolju, to pomeni, da presaditev rastline ne vpliva na njeno rast. Toda to ne velja za vse. V nekaterih primerih se dolgo�ive in razmeroma kompetitivne (tekmovalne) vrste po presaditvi zelo po?asi razvijajo, ali zaradi ve?je dovzetnosti na razli?ne strese iz okolja ali zaradi kompeticije. Primeri takih rastlin so Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Baptisia australis, Helleborus x hybridus, Iris sibirica in Liriope muscaris. Vse te rastline v prvih letih investirajo predvsem v mo?an koreninski sistem, kar se obrestuje kasneje kot dolgo�ivost in trdo�ivost rastlin.

Rastline, ki se zasejejo same

Ta lastnost rastlin je za mnoge vrtnarje prava nadloga ali zaradi vrste zemlje, ki favorizira kalitev vsakega semena, ki pade na tla ali zaradi motenja sistemati?ne zasaditve cvetli?nih gred. Za druge pa je ta lastnost pravi blagoslov, ki poskrbi za dinamiko v vrtu in za ob?utek bolj naravne zasaditve. Za rastline, ki so kratko�ive, npr. Aquilegia vulgaris, je ta lastnost pomembna za njihovo pre�ivetje v vrtu, je pa lahko tudi nadloga, ?e se hkrati tudi vegetativno �iri kot npr. Alchemilla mollis in nekatere krvomo?nice. Nekatere vrste, ki se ne �irijo na vegetativni na?in in imajo fizi?no precej ozko postavo lahko s samozasejanjem oblikujejo zelo privla?ne skupinske u?inke v vrtu kot npr. Geranium sylvaticum, Lunaria rediviva in Thalictrun aquilegifolium. Ne ob�alujmo tudi �tevilnih sejan?kov Helleborus x hybridus.

Iz omenjenega pregleda trajnic se je izkristalizirala tudi skupina trajnic, ki je med angle�kimi vrtnarji najbolj popularna. To skupino sestavljajo: Helleborus x hybridus, Alchemilla mollis (plahtica � tako z vidika nepogre�ljivosti kot osovra�enosti zaradi sejanja), sorte Crocosmia (?eprav obstoja zelo velik razpon glede odpornosti med razli?nimi kultivarji), sorte trstikovca (Miscanthus) in Pulmonaria.
10 trajnic, ki so bile najve?krat opisane kot kratko�ive: Echinacea purpurea in hibridi, Achillea hibridi, Acquilegia vulgaris, Achillea milleifolium, Heuchera micrantha in hibridi, Monarda hibridi, Knautia macedonica, Dictamnus albus. Anemanthele lessoniana, Aster x frikarii.
10 trajnic, ki se v prvih letih le po?asi vrastejo� po presaditvi: Dictamnus albus, Baptisia australis, Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Geranium renardii, Helleborus x hybridus, Aster x frikartii, Euphorbia polychroma, Liriope muscari, Iris sibirica.
10 trajnic, ki se najbolj u?inkovito same zasejejo: Aquilegia vulgaris, Alchemilla mollis, Anemanthele lessoniana, Helleborus x hybridus, Geranium x oxonianum, Brunnera macrophyla, Geranium pratense, Centaurea montana, Lunaria rediviva, Thalictrum aquilegifolium.
10 trajnic, ki se najhitreje raz�irijo na vegetativen na?in: Euphorbia cyparissias, Macleya cordata, Persicaria bistorta, Persicaria amplexicaulis, Filipendula rubra, Lysimachia clethroides, Monarda hibridi, Anemone x hybrida, Geranium oxonianum, Phlomis russeliana.
Dolgo�ive trajnice: Geranium x oxonianum, Hosta, Geranium sylvaticum, Acanthus mollis, Liriope muscari, Miscanthus sinensis.
Za zaklju?ek moram �e enkrat poudariti, da omenjeni seznam trajnic velja le za britanski otok in je nastal na osnovi ankete med tamkaj�njimi vrtnarji. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je pri nas z ra�?avostjo trajnic, katere se najbolj pogosto pojavljajo v na�ih vrtovi in zakaj.

Vrtoljubci, poro?ajte o svojih izku�njah. Veseli bomo vsakega odziva.

Prvi odziv/komentar na zgornji ?lanek:

Vesel sem, da je bila odprta tema, ki se dotika izku�enj vrtoljubcev in na?ina prodaje trajnic oz. dodatnih informacij ob prodaji. Na slovenskem trgu se dandanes ponuja ogromno �tevilo sadik trajnic brez vsakih ali pa z zelo skromnimi informacijami. Ravno na tem podro?ju je razvidno kdo zgolj prodaja in mu sadika rastline pomeni produkt, ki ni ni? druga?en kot steklenica pija?e ali izvija?, kdo pa o rastlinah nekaj ve in zraven postre�e tudi z nasvetom. Znanje prodajalca je tudi podro?je, ki nakazuje na to ali kupujemo v dobri ali slabi vrtnariji/vrtnem centru.
Zavedati pa se moramo, da zaradi zelo raznolikih razmer, ki vladajo po slovenskih vrtovih, verjetno ne moremo zahtevati, da bi bile npr. na etiketeh sadik napisane �e drugi natan?nej�i podatki, ko pa kaj hitro ugotovimo, da npr. �e sama vi�ina rastline lahko zelo variira. Kar je napisano na etiketi, pa razumljivo mnogi vzamejo kot 100% natan?en podatek. Za dodatne informacije je tako najbolje povpra�ati na samem prodajnem mestu, pri bolj�ih vrtnarijah pa je ve? podatkov na voljo tudi na njihovih spletnih straneh.

Pa �e komentar na dve trditvi iz prispevka:
�Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgo�ive in robustne trajnice.��
Ali je �elja lastnikov vrtov po trajnicah, ki zelo dolgo �ivijo in z njimi ni kaj dosti dela res tako univerzalna? Opa�am, da �e posebno na manj�ih vrtovih in pri za rastline zelo zainteresiranih lastniki ti kar naprej nekaj presajajo, spreminjajo, menjujejo,� zelo trajnih zadev se o?itno naveli?amo � samo v razmislek.

�Trajnice, ki se hitro �irijo in kmalu zadu�ijo sosede��
Kar je za nekoga invazivno, je lahko za drugega celo dobrodo�lo in ravno prav. Pri nas se npr. makedonsko grablji�?e Knautia macedonica nikoli ne zaseje, v splo�nem (napisano tudi v prispevku) pa vrsta velja za samosevno. Kako naj bo torej sadika (�e) natan?neje opremljena s podatki? Knautia macedonica se zelo rada sama zaseje, lahko pa sploh ne. Uporabno?

Da ne bo nesporazuma, pogovori o izku�njah so zelo dobrodo�li, a je vendarle potrebno poudariti, da si na koncu glede rastlin vsak pridobi svoje in edinstvene izku�nje, kar je bistveni ter nadvse dobrodo�el del vrtnarjenja. Ta odgovor je torej namenjen zgolj �irjenju pogledov na dolo?eno tematiko.

Pa �e nekaj na�ih izku�enj:

• za invazivne so se izkazali nekateri gabezi, mete, pti?je seme, navadni plju?nik (se sam zaseje), rman Achillea ptarmica, trava Leymus arenarius, nekoliko nadle�na pa zna biti v njej ugodnih pogojih tudi praprot peru�a,
• med bolj kratko�ivimi so planika, hojhere, �e posebno v te�jih tleh sorte navadnega rmana, spomladanski svi�?, timijan Thymus 'Suilver Queen' (hitro postane starikav), nekatere monarde, Meconopsis betonicifolia, islandski mak,
• glede prezimnosti potencialno problemati?ne trajnice (seveda je odvisno od vrste, lege, tal�) Arisaema, Roscoea, Carex testacea, Bletilla, Pleione, nekaj vrst krokozmij, kitajska plavica.