Mnogi vrtnarji in še bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih informacij v najrazli?nejših publikacijah o dolgoživosti trajnic. Vsi imamo izkušnje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo že po par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju, tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je žal, ker smo jih sploh kupili.
Tisti, ki uporabljajo rastline poklicno kot npr. oblikovalci in krajinski arhitekti se pogosto znajdejo v zagati, kajti pomanjkljivo znanje o zna?aju vsake rastline je za njih še posebej problemati?no in mnogi se zaradi tega izogibajo uporabi trajnic.
Na naših druženjih, pa naj si bo to v vrtovih ali na izletih, se pogosto slišijo razo?arani, ?e ne že jezni glasovi…«širi se kot nora, pa nikjer ni bilo ob nakupu napisanega opozorila«, »vedno umre že po treh letih«, »vedno se zaseje v sosedov vrt, nikoli v mojega« itd.
V Veliki Britaniji, kje pa drugje, so izpeljali anketo med vrtnarji, poklicnimi in ljubiteljskimi, o njihovih izkušnjah z zasajanjem razli?nih trajnic. V anketnem listu so bila vprašanja o dolgoživosti trajnic, vegetativnem širjenju (nespolnem razmnoževanju), konkuren?nosti (sposobnosti preživetja v soseš?ini z drugimi trajnicami), hitrosti »udoma?itve« v novem okolju in o sposobnosti samozasejanja. Tukaj je povzetek ugotovitev, ki bodo prav gotovo zanimive tudi za naše okolje oziroma vrtove.
Dolgoživost
Nekatere »trajnice« dejansko odmrejo zelo hitro, v vsakem vrtu, ne samo v vašem. Rezultati so pokazali, da obstoja lestvica dolgoživosti, od kratkotrajnih do zelo obstojnih (Angleži jih imenujejo »bomb-proof« - neprobojen za bombe) med katere štejemo krvomo?nice (Geranium), hoste (Hosta), kljub polžem, akant (Acanthus mollis), trstikovec (Miscanthus). Še mnoge druge so dolgožive vendar s?asoma oslabijo in propadejo. Nekatere pa so že dedno kratkožive kot npr. ameriški slamnik (Echinacea), rman (Achillea), iskrivka (Heuchera) in monarda (Monarda). Sem štejemo tudi tiste, ki so sicer kratkožive vendar se v vrtu same dalje razmnožujejo, v?asih celo preve?, s sejan?ki, npr. Knautia macedonica in orlica (Aquilegia).
Nujno pa moramo razlikovati med trajnicami, ki se širijo vegetativno z oblikovanjem gru?, sestavljenih iz velikega števila poganjkov, vsak s svojo korenino in predstavlja na ta na?in neodvisno rastlino in trajnicami, ki tega ne morejo oblikovati. Pri slednjih obstoja samo enojna povezava med korenino in steblom, kar je zna?ilnost kratkoživih trajnic. Ko torej prepoznavamo trajnice lahko že iz te pomembne zna?ilnosti sklepamo o dolgoživosti trajnic. Poznavanje potencialne dolgoživosti trajnic je pomembno, kajti vrtnarska industrija vedno bolj favorizira nove in nove sorte iz rodov, ki so že dedno kratkoživi, npr. Echinacea. Seveda bi bilo prav, da bi vrtnarska industrija opozorila na pri?akovano dolgoživost oziroma dejansko kratkoživost. Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgožive in robustne trajnice.
Vegetativna širitev
Trajnice se širijo na razli?ne na?ine in z razli?no hitrostjo. Poznamo dva, sicer vojaška termina s katerima lahko opišemo na?ine širitve: falangisti in gverilci. Falangisti se širijonavzven kot sklenjena fronta (Hosta), gverilci pa oblikujejo posamezne pritlike (stolone), ki potujejo navzven na razmeroma velike razdalje (cipresasti mle?ek- Euphorbia cyparissias). Zanimivo je tudi, da obstaja povezava med dejanskim dosegom vegetativne širitve ter dolgoživosti na eni strani in izgubo samozasejanja na drugi strani. Rastlina, ki se u?inkovito širi s stoloni ali rizomi ne teži k samozasejanju. Izjemo predstavlja Geranium x oxonianum, ki se seje in hkrati oblikuje stolone.
Konkuren?nost
Sposobnost rastline, da tekmuje z drugimi v vrtu je jasno povezana s sposobnostjo širitve. Trajnice, ki se hitro širijo in kmalu zadušijo sosede so: Lysimachia cletroides, Acanthus mollis, Persicaria bistorta, Geranium x oxonianum, Macleya cordata, Euphorbia cyparissias. Rastline, ki so hitro zadušene so vse neinvazivne (ne oblikujejo stolonov) in ve?inoma kratkožive (Echinacea purpurea). Vendar so tudi vrste, ki so dejansko dolgožive pa niso konkuren?ne, npr. Amsonia orientalis, Baptisia australis.
Hitrost namestitve
Ve?ina trajnic se zelo hitro umesti v novem okolju, to pomeni, da presaditev rastline ne vpliva na njeno rast. Toda to ne velja za vse. V nekaterih primerih se dolgožive in razmeroma kompetitivne (tekmovalne) vrste po presaditvi zelo po?asi razvijajo, ali zaradi ve?je dovzetnosti na razli?ne strese iz okolja ali zaradi kompeticije. Primeri takih rastlin so Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Baptisia australis, Helleborus x hybridus, Iris sibirica in Liriope muscaris. Vse te rastline v prvih letih investirajo predvsem v mo?an koreninski sistem, kar se obrestuje kasneje kot dolgoživost in trdoživost rastlin.
Rastline, ki se zasejejo same
Ta lastnost rastlin je za mnoge vrtnarje prava nadloga ali zaradi vrste zemlje, ki favorizira kalitev vsakega semena, ki pade na tla ali zaradi motenja sistemati?ne zasaditve cvetli?nih gred. Za druge pa je ta lastnost pravi blagoslov, ki poskrbi za dinamiko v vrtu in za ob?utek bolj naravne zasaditve. Za rastline, ki so kratkožive, npr. Aquilegia vulgaris, je ta lastnost pomembna za njihovo preživetje v vrtu, je pa lahko tudi nadloga, ?e se hkrati tudi vegetativno širi kot npr. Alchemilla mollis in nekatere krvomo?nice. Nekatere vrste, ki se ne širijo na vegetativni na?in in imajo fizi?no precej ozko postavo lahko s samozasejanjem oblikujejo zelo privla?ne skupinske u?inke v vrtu kot npr. Geranium sylvaticum, Lunaria rediviva in Thalictrun aquilegifolium. Ne obžalujmo tudi številnih sejan?kov Helleborus x hybridus.
Iz omenjenega pregleda trajnic se je izkristalizirala tudi skupina trajnic, ki je med angleškimi vrtnarji najbolj popularna. To skupino sestavljajo: Helleborus x hybridus, Alchemilla mollis (plahtica – tako z vidika nepogrešljivosti kot osovraženosti zaradi sejanja), sorte Crocosmia (?eprav obstoja zelo velik razpon glede odpornosti med razli?nimi kultivarji), sorte trstikovca (Miscanthus) in Pulmonaria.
10 trajnic, ki so bile najve?krat opisane kot kratkožive: Echinacea purpurea in hibridi, Achillea hibridi, Acquilegia vulgaris, Achillea milleifolium, Heuchera micrantha in hibridi, Monarda hibridi, Knautia macedonica, Dictamnus albus. Anemanthele lessoniana, Aster x frikarii.
10 trajnic, ki se v prvih letih le po?asi vrastejo po presaditvi: Dictamnus albus, Baptisia australis, Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Geranium renardii, Helleborus x hybridus, Aster x frikartii, Euphorbia polychroma, Liriope muscari, Iris sibirica.
10 trajnic, ki se najbolj u?inkovito same zasejejo: Aquilegia vulgaris, Alchemilla mollis, Anemanthele lessoniana, Helleborus x hybridus, Geranium x oxonianum, Brunnera macrophyla, Geranium pratense, Centaurea montana, Lunaria rediviva, Thalictrum aquilegifolium.
10 trajnic, ki se najhitreje razširijo na vegetativen na?in: Euphorbia cyparissias, Macleya cordata, Persicaria bistorta, Persicaria amplexicaulis, Filipendula rubra, Lysimachia clethroides, Monarda hibridi, Anemone x hybrida, Geranium oxonianum, Phlomis russeliana.
Dolgožive trajnice: Geranium x oxonianum, Hosta, Geranium sylvaticum, Acanthus mollis, Liriope muscari, Miscanthus sinensis.
Za zaklju?ek moram še enkrat poudariti, da omenjeni seznam trajnic velja le za britanski otok in je nastal na osnovi ankete med tamkajšnjimi vrtnarji. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je pri nas z raš?avostjo trajnic, katere se najbolj pogosto pojavljajo v naših vrtovi in zakaj.
Vrtoljubci, poro?ajte o svojih izkušnjah. Veseli bomo vsakega odziva.
Vesel sem, da je bila odprta tema, ki se dotika izkušenj vrtoljubcev in na?ina prodaje trajnic oz. dodatnih informacij ob prodaji. Na slovenskem trgu se dandanes ponuja ogromno število sadik trajnic brez vsakih ali pa z zelo skromnimi informacijami. Ravno na tem podro?ju je razvidno kdo zgolj prodaja in mu sadika rastline pomeni produkt, ki ni ni? druga?en kot steklenica pija?e ali izvija?, kdo pa o rastlinah nekaj ve in zraven postreže tudi z nasvetom. Znanje prodajalca je tudi podro?je, ki nakazuje na to ali kupujemo v dobri ali slabi vrtnariji/vrtnem centru.
Zavedati pa se moramo, da zaradi zelo raznolikih razmer, ki vladajo po slovenskih vrtovih, verjetno ne moremo zahtevati, da bi bile npr. na etiketeh sadik napisane še drugi natan?nejši podatki, ko pa kaj hitro ugotovimo, da npr. že sama višina rastline lahko zelo variira. Kar je napisano na etiketi, pa razumljivo mnogi vzamejo kot 100% natan?en podatek. Za dodatne informacije je tako najbolje povprašati na samem prodajnem mestu, pri boljših vrtnarijah pa je ve? podatkov na voljo tudi na njihovih spletnih straneh.
Pa še komentar na dve trditvi iz prispevka:
»Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgožive in robustne trajnice.«
Ali je želja lastnikov vrtov po trajnicah, ki zelo dolgo živijo in z njimi ni kaj dosti dela res tako univerzalna? Opažam, da še posebno na manjših vrtovih in pri za rastline zelo zainteresiranih lastniki ti kar naprej nekaj presajajo, spreminjajo, menjujejo,… zelo trajnih zadev se o?itno naveli?amo – samo v razmislek.
»Trajnice, ki se hitro širijo in kmalu zadušijo sosede…«
Kar je za nekoga invazivno, je lahko za drugega celo dobrodošlo in ravno prav. Pri nas se npr. makedonsko grabljiš?e Knautia macedonica nikoli ne zaseje, v splošnem (napisano tudi v prispevku) pa vrsta velja za samosevno. Kako naj bo torej sadika (še) natan?neje opremljena s podatki? Knautia macedonica se zelo rada sama zaseje, lahko pa sploh ne. Uporabno?
Da ne bo nesporazuma, pogovori o izkušnjah so zelo dobrodošli, a je vendarle potrebno poudariti, da si na koncu glede rastlin vsak pridobi svoje in edinstvene izkušnje, kar je bistveni ter nadvse dobrodošel del vrtnarjenja. Ta odgovor je torej namenjen zgolj širjenju pogledov na dolo?eno tematiko.
Pa še nekaj naših izkušenj:
Tema je zanimiva za vse, ki se na tak ali druga?en na?in sre?ujemo s trajnicami, posebno pa za nas, laike, ki imamo radi rože in lepo urejene vrtove.
Tudi jaz sem polagoma nizala svoje zaklju?ke, ve?ina iz lastnih izkušenj, nekaj iz izkušenj drugih. Po tem, koliko informacij o rastlinah lahko dobimo, se stanje v Sloveniji res razlikuje od vrtnarije do vrtnarije in od vrtnega centra do vrtnega centra.
V ve?ini naših vrtnarij so na listkih navedene glavne lastnosti /barva, višina, ?as cvetenja/ in optimalni pogoji, ki jih trajnica potrebuje za svojo rast /sonce-senca, suho-vlažno, ph…/. Po teh podatkih lahko že v naprej sklepam ali bo v mojih pogojih dobro uspevala ali se bom morala sprijazniti, da se bo manj bogato razvila, da bo nižje rasti ali slabše cvetela, kot piše. Seveda se trudim, da ji nudim to, kar je zanjo dobro ali pa je raje ne kupim.
V nekaterih vrtnih centrih najdemo trajnice kar brez podatkov. Enostavno piše samo: trajnica. To redno opažam, na primer, na lon?kih vrtnarije Gomzi.
Znanje, ki ga pokažejo "prodajalci", je tudi razli?no. Eni rastline poznajo in pomagajo razjasniti razli?ne dileme, drugi o novih sortah ter bolj redkih rastlinah nimajo pojma, tretji ne vejo skoraj ni?esar in zgolj poslušajo naša spoznanja.
Velikokrat nam pomaga prebiranje knjig, leksikonov o trajnicah, predvsem pa že skoraj nepogrešljivi internet. Ve? poznavanja rastlin pomeni manj napa?nih nakupov in manj razo?aranja za nas in za rože. /?e nimamo znanja sami, je dobra rešitev spremstvo prijatelja-poznavalca -)))/ Vendar to velja v glavnem takrat, ko že doma vemo, kaj želimo, ko se odpravimo po nakupih. Druga?e je, ?e nas rastline, posebno kakšne nove in neznane, presenetijo, zamikajo, prevzamejo, omrežijo nepripravljene. To se rado zgodi takrat, ko imamo ob?utek, da ne bo kmalu ponovne priložnosti, da bi jo dobili: ker jih je malo… na sejmih ali vrtnarijah v tujini….Takrat smo odvisni od znanja in poštenja "prodajalcev". /Prodajalce dajem pod narekovaj, da ne bi slu?ajno užalila vrtnarjev, ki so lahko v tej vlogi./
Najve?krat sem se sre?ala s problemati?nim prezimovanjem, ?eprav so na ves glas zatrjevali, da so rastline tudi v naših krajih za mraz in zmrzal neob?utljive. Posebno z nekaterimi Italijani imam take izkušnje.
Drug pogost problem je bil zame agresivnost "gverilcev". Ne morem pozabiti, koliko ?asa sem potrebovala, da sem se "rešila" houtunije -Houttynia cordata "Chameleon", gabeza, razli?nih sadrenk in makleje ter omejevala pijav?nice, vrednike, svetline, mle?ke, dresni, škržolice…. Tudi nekatere/? / lilije se veselo širijo s stoloni in se "zašopirijo" sredi kakšne nizke cveto?e blazinice, kjer je raje ne bi imeli. "Falangisti" in trajnice, ki se hitro zasejejo, me posebno ne motijo, ker jih laže obvladam. ?isto drugo poglavje so agresivne trajnice, ki so prišle od drugod, kot je zlata rozga, japonski dresnik…
Tretji problem, ki sem ga sre?ala, pa je kratka življenjska doba. Že, že, radi presajamo, spreminjamo podobo vrta, podarjamo rastline, kot daje v razmislek prvi komentator. Radi pa tudi na?rtujemo in ustvarimo svoje "posebne" zasaditve. Kombiniramo barve, teksturo, višino…saj veste, kako to gre, in potem, potem se, o-joj, nekega dne pojavi,"luknja". " Lepota" je na?eta. Ni vseeno. Še nekaj. Pri nekaterih trajnicah lahko celo opazimo napis, da je "kratkotrajna", potem pa se izkaže, da je v bistvu /ali pa vsaj v naših krajih/ dvoletnica, kot, na primer, angelika, repuš….Zavajanje? Ne vem.
Britanska anketa in njeni rezultati so gotovo dobrodošli. Še boljše bi bilo, ?e bi jo /vsaj/ naši vrtnarji upoštevali pri informiranju. Morda bi tudi kdo /SVZ?/ lahko razširil seznam rastlin po omenjenih lastnostih?
Kljub vsemu globoko verjamem, da bomo trajnice še naprej kupovali, jih sadili in ob?udovali.