Kaj vemo o trajnicah?
Mnogi vrtnarji in e bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih informacij v najrazli?nejih publikacijah o dolgoivosti trajnic. Vsi imamo izkunje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo e po par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju, tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je al, ker smo jih sploh kupili.
Tisti, ki uporabljajo rastline poklicno kot npr. oblikovalci in krajinski arhitekti se pogosto znajdejo v zagati, kajti pomanjkljivo znanje o zna?aju vsake rastline je za njih e posebej problemati?no in mnogi se zaradi tega izogibajo uporabi trajnic.
Na naih druenjih, pa naj si bo to v vrtovih ali na izletih, se pogosto sliijo razo?arani, ?e ne e jezni glasoviiri se kot nora, pa nikjer ni bilo ob nakupu napisanega opozorila, vedno umre e po treh letih, vedno se zaseje v sosedov vrt, nikoli v mojega itd.
V Veliki Britaniji, kje pa drugje, so izpeljali anketo med vrtnarji, poklicnimi in ljubiteljskimi, o njihovih izkunjah z zasajanjem razli?nih trajnic. V anketnem listu so bila vpraanja o dolgoivosti trajnic, vegetativnem irjenju (nespolnem razmnoevanju), konkuren?nosti (sposobnosti preivetja v sose?ini z drugimi trajnicami), hitrosti udoma?itve v novem okolju in o sposobnosti samozasejanja. Tukaj je povzetek ugotovitev, ki bodo prav gotovo zanimive tudi za nae okolje oziroma vrtove.
Dolgoivost
Nekatere trajnice dejansko odmrejo zelo hitro, v vsakem vrtu, ne samo v vaem. Rezultati so pokazali, da obstoja lestvica dolgoivosti, od kratkotrajnih do zelo obstojnih (Anglei jih imenujejo bomb-proof - neprobojen za bombe) med katere tejemo krvomo?nice (Geranium), hoste (Hosta), kljub polem, akant (Acanthus mollis), trstikovec (Miscanthus). e mnoge druge so dolgoive vendar s?asoma oslabijo in propadejo. Nekatere pa so e dedno kratkoive kot npr. ameriki slamnik (Echinacea), rman (Achillea), iskrivka (Heuchera) in monarda (Monarda). Sem tejemo tudi tiste, ki so sicer kratkoive vendar se v vrtu same dalje razmnoujejo, v?asih celo preve?, s sejan?ki, npr. Knautia macedonica in orlica (Aquilegia).
Nujno pa moramo razlikovati med trajnicami, ki se irijo vegetativno z oblikovanjem gru?, sestavljenih iz velikega tevila poganjkov, vsak s svojo korenino in predstavlja na ta na?in neodvisno rastlino in trajnicami, ki tega ne morejo oblikovati. Pri slednjih obstoja samo enojna povezava med korenino in steblom, kar je zna?ilnost kratkoivih trajnic. Ko torej prepoznavamo trajnice lahko e iz te pomembne zna?ilnosti sklepamo o dolgoivosti trajnic. Poznavanje potencialne dolgoivosti trajnic je pomembno, kajti vrtnarska industrija vedno bolj favorizira nove in nove sorte iz rodov, ki so e dedno kratkoivi, npr. Echinacea. Seveda bi bilo prav, da bi vrtnarska industrija opozorila na pri?akovano dolgoivost oziroma dejansko kratkoivost. Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgoive in robustne trajnice.
Vegetativna iritev
Trajnice se irijo na razli?ne na?ine in z razli?no hitrostjo. Poznamo dva, sicer vojaka termina s katerima lahko opiemo na?ine iritve: falangisti in gverilci. Falangisti se irijonavzven kot sklenjena fronta (Hosta), gverilci pa oblikujejo posamezne pritlike (stolone), ki potujejo navzven na razmeroma velike razdalje (cipresasti mle?ek- Euphorbia cyparissias). Zanimivo je tudi, da obstaja povezava med dejanskim dosegom vegetativne iritve ter dolgoivosti na eni strani in izgubo samozasejanja na drugi strani. Rastlina, ki se u?inkovito iri s stoloni ali rizomi ne tei k samozasejanju. Izjemo predstavlja Geranium x oxonianum, ki se seje in hkrati oblikuje stolone.
Konkuren?nost
Sposobnost rastline, da tekmuje z drugimi v vrtu je jasno povezana s sposobnostjo iritve. Trajnice, ki se hitro irijo in kmalu zaduijo sosede so: Lysimachia cletroides, Acanthus mollis, Persicaria bistorta, Geranium x oxonianum, Macleya cordata, Euphorbia cyparissias. Rastline, ki so hitro zaduene so vse neinvazivne (ne oblikujejo stolonov) in ve?inoma kratkoive (Echinacea purpurea). Vendar so tudi vrste, ki so dejansko dolgoive pa niso konkuren?ne, npr. Amsonia orientalis, Baptisia australis.
Hitrost namestitve
Ve?ina trajnic se zelo hitro umesti v novem okolju, to pomeni, da presaditev rastline ne vpliva na njeno rast. Toda to ne velja za vse. V nekaterih primerih se dolgoive in razmeroma kompetitivne (tekmovalne) vrste po presaditvi zelo po?asi razvijajo, ali zaradi ve?je dovzetnosti na razli?ne strese iz okolja ali zaradi kompeticije. Primeri takih rastlin so Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Baptisia australis, Helleborus x hybridus, Iris sibirica in Liriope muscaris. Vse te rastline v prvih letih investirajo predvsem v mo?an koreninski sistem, kar se obrestuje kasneje kot dolgoivost in trdoivost rastlin.
Rastline, ki se zasejejo same
Ta lastnost rastlin je za mnoge vrtnarje prava nadloga ali zaradi vrste zemlje, ki favorizira kalitev vsakega semena, ki pade na tla ali zaradi motenja sistemati?ne zasaditve cvetli?nih gred. Za druge pa je ta lastnost pravi blagoslov, ki poskrbi za dinamiko v vrtu in za ob?utek bolj naravne zasaditve. Za rastline, ki so kratkoive, npr. Aquilegia vulgaris, je ta lastnost pomembna za njihovo preivetje v vrtu, je pa lahko tudi nadloga, ?e se hkrati tudi vegetativno iri kot npr. Alchemilla mollis in nekatere krvomo?nice. Nekatere vrste, ki se ne irijo na vegetativni na?in in imajo fizi?no precej ozko postavo lahko s samozasejanjem oblikujejo zelo privla?ne skupinske u?inke v vrtu kot npr. Geranium sylvaticum, Lunaria rediviva in Thalictrun aquilegifolium. Ne obalujmo tudi tevilnih sejan?kov Helleborus x hybridus.
Iz omenjenega pregleda trajnic se je izkristalizirala tudi skupina trajnic, ki je med anglekimi vrtnarji najbolj popularna. To skupino sestavljajo: Helleborus x hybridus, Alchemilla mollis (plahtica tako z vidika nepogreljivosti kot osovraenosti zaradi sejanja), sorte Crocosmia (?eprav obstoja zelo velik razpon glede odpornosti med razli?nimi kultivarji), sorte trstikovca (Miscanthus) in Pulmonaria.
10 trajnic, ki so bile najve?krat opisane kot kratkoive: Echinacea purpurea in hibridi, Achillea hibridi, Acquilegia vulgaris, Achillea milleifolium, Heuchera micrantha in hibridi, Monarda hibridi, Knautia macedonica, Dictamnus albus. Anemanthele lessoniana, Aster x frikarii.
10 trajnic, ki se v prvih letih le po?asi vrastejo po presaditvi: Dictamnus albus, Baptisia australis, Amsonia orientalis, Anemone x hybrida, Geranium renardii, Helleborus x hybridus, Aster x frikartii, Euphorbia polychroma, Liriope muscari, Iris sibirica.
10 trajnic, ki se najbolj u?inkovito same zasejejo: Aquilegia vulgaris, Alchemilla mollis, Anemanthele lessoniana, Helleborus x hybridus, Geranium x oxonianum, Brunnera macrophyla, Geranium pratense, Centaurea montana, Lunaria rediviva, Thalictrum aquilegifolium.
10 trajnic, ki se najhitreje razirijo na vegetativen na?in: Euphorbia cyparissias, Macleya cordata, Persicaria bistorta, Persicaria amplexicaulis, Filipendula rubra, Lysimachia clethroides, Monarda hibridi, Anemone x hybrida, Geranium oxonianum, Phlomis russeliana.
Dolgoive trajnice: Geranium x oxonianum, Hosta, Geranium sylvaticum, Acanthus mollis, Liriope muscari, Miscanthus sinensis.
Za zaklju?ek moram e enkrat poudariti, da omenjeni seznam trajnic velja le za britanski otok in je nastal na osnovi ankete med tamkajnjimi vrtnarji. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je pri nas z ra?avostjo trajnic, katere se najbolj pogosto pojavljajo v naih vrtovi in zakaj.
Vrtoljubci, poro?ajte o svojih izkunjah. Veseli bomo vsakega odziva.
Prvi odziv/komentar na zgornji ?lanek:
Vesel sem, da je bila odprta tema, ki se dotika izkuenj vrtoljubcev in na?ina prodaje trajnic oz. dodatnih informacij ob prodaji. Na slovenskem trgu se dandanes ponuja ogromno tevilo sadik trajnic brez vsakih ali pa z zelo skromnimi informacijami. Ravno na tem podro?ju je razvidno kdo zgolj prodaja in mu sadika rastline pomeni produkt, ki ni ni? druga?en kot steklenica pija?e ali izvija?, kdo pa o rastlinah nekaj ve in zraven postree tudi z nasvetom. Znanje prodajalca je tudi podro?je, ki nakazuje na to ali kupujemo v dobri ali slabi vrtnariji/vrtnem centru.
Zavedati pa se moramo, da zaradi zelo raznolikih razmer, ki vladajo po slovenskih vrtovih, verjetno ne moremo zahtevati, da bi bile npr. na etiketeh sadik napisane e drugi natan?neji podatki, ko pa kaj hitro ugotovimo, da npr. e sama viina rastline lahko zelo variira. Kar je napisano na etiketi, pa razumljivo mnogi vzamejo kot 100% natan?en podatek. Za dodatne informacije je tako najbolje povpraati na samem prodajnem mestu, pri boljih vrtnarijah pa je ve? podatkov na voljo tudi na njihovih spletnih straneh.
Pa e komentar na dve trditvi iz prispevka:
Vse premalo pa se vrtnarije prizadevajo za razvoj in promocijo novih sort, ki bi bile dejansko dolgoive in robustne trajnice.
Ali je elja lastnikov vrtov po trajnicah, ki zelo dolgo ivijo in z njimi ni kaj dosti dela res tako univerzalna? Opaam, da e posebno na manjih vrtovih in pri za rastline zelo zainteresiranih lastniki ti kar naprej nekaj presajajo, spreminjajo, menjujejo, zelo trajnih zadev se o?itno naveli?amo samo v razmislek.
Trajnice, ki se hitro irijo in kmalu zaduijo sosede
Kar je za nekoga invazivno, je lahko za drugega celo dobrodolo in ravno prav. Pri nas se npr. makedonsko grablji?e Knautia macedonica nikoli ne zaseje, v splonem (napisano tudi v prispevku) pa vrsta velja za samosevno. Kako naj bo torej sadika (e) natan?neje opremljena s podatki? Knautia macedonica se zelo rada sama zaseje, lahko pa sploh ne. Uporabno?
Da ne bo nesporazuma, pogovori o izkunjah so zelo dobrodoli, a je vendarle potrebno poudariti, da si na koncu glede rastlin vsak pridobi svoje in edinstvene izkunje, kar je bistveni ter nadvse dobrodoel del vrtnarjenja. Ta odgovor je torej namenjen zgolj irjenju pogledov na dolo?eno tematiko.
Pa e nekaj naih izkuenj:
- za invazivne so se izkazali nekateri gabezi, mete, pti?je seme, navadni plju?nik (se sam zaseje), rman Achillea ptarmica, trava Leymus arenarius, nekoliko nadlena pa zna biti v njej ugodnih pogojih tudi praprot perua,
- med bolj kratkoivimi so planika, hojhere, e posebno v tejih tleh sorte navadnega rmana, spomladanski svi?, timijan Thymus 'Suilver Queen' (hitro postane starikav), nekatere monarde, Meconopsis betonicifolia, islandski mak,
- glede prezimnosti potencialno problemati?ne trajnice (seveda je odvisno od vrste, lege, tal) Arisaema, Roscoea, Carex testacea, Bletilla, Pleione, nekaj vrst krokozmij, kitajska plavica.
Drugi odziv/komentar na zgornji ?lanek:
Tema je zanimiva za vse, ki se na tak ali druga?en na?in sre?ujemo s trajnicami, posebno pa za nas, laike, ki imamo radi roe in lepo urejene vrtove.
Tudi jaz sem polagoma nizala svoje zaklju?ke, ve?ina iz lastnih izkuenj, nekaj iz izkuenj drugih. Po tem, koliko informacij o rastlinah lahko dobimo, se stanje v Sloveniji res razlikuje od vrtnarije do vrtnarije in od vrtnega centra do vrtnega centra.
V ve?ini naih vrtnarij so na listkih navedene glavne lastnosti /barva, viina, ?as cvetenja/ in optimalni pogoji, ki jih trajnica potrebuje za svojo rast /sonce-senca, suho-vlano, ph/. Po teh podatkih lahko e v naprej sklepam ali bo v mojih pogojih dobro uspevala ali se bom morala sprijazniti, da se bo manj bogato razvila, da bo nije rasti ali slabe cvetela, kot pie. Seveda se trudim, da ji nudim to, kar je zanjo dobro ali pa je raje ne kupim.
V nekaterih vrtnih centrih najdemo trajnice kar brez podatkov. Enostavno pie samo: trajnica. To redno opaam, na primer, na lon?kih vrtnarije Gomzi.
Znanje, ki ga pokaejo "prodajalci", je tudi razli?no. Eni rastline poznajo in pomagajo razjasniti razli?ne dileme, drugi o novih sortah ter bolj redkih rastlinah nimajo pojma, tretji ne vejo skoraj ni?esar in zgolj posluajo naa spoznanja.
Velikokrat nam pomaga prebiranje knjig, leksikonov o trajnicah, predvsem pa e skoraj nepogreljivi internet. Ve? poznavanja rastlin pomeni manj napa?nih nakupov in manj razo?aranja za nas in za roe. /?e nimamo znanja sami, je dobra reitev spremstvo prijatelja-poznavalca -)))/ Vendar to velja v glavnem takrat, ko e doma vemo, kaj elimo, ko se odpravimo po nakupih. Druga?e je, ?e nas rastline, posebno kakne nove in neznane, presenetijo, zamikajo, prevzamejo, omreijo nepripravljene. To se rado zgodi takrat, ko imamo ob?utek, da ne bo kmalu ponovne prilonosti, da bi jo dobili: ker jih je malo na sejmih ali vrtnarijah v tujini.Takrat smo odvisni od znanja in potenja "prodajalcev". /Prodajalce dajem pod narekovaj, da ne bi slu?ajno ualila vrtnarjev, ki so lahko v tej vlogi./
Najve?krat sem se sre?ala s problemati?nim prezimovanjem, ?eprav so na ves glas zatrjevali, da so rastline tudi v naih krajih za mraz in zmrzal neob?utljive. Posebno z nekaterimi Italijani imam take izkunje.
Drug pogost problem je bil zame agresivnost "gverilcev". Ne morem pozabiti, koliko ?asa sem potrebovala, da sem se "reila" houtunije -Houttynia cordata "Chameleon", gabeza, razli?nih sadrenk in makleje ter omejevala pijav?nice, vrednike, svetline, mle?ke, dresni, krolice. Tudi nekatere/? / lilije se veselo irijo s stoloni in se "zaopirijo" sredi kakne nizke cveto?e blazinice, kjer je raje ne bi imeli. "Falangisti" in trajnice, ki se hitro zasejejo, me posebno ne motijo, ker jih lae obvladam. ?isto drugo poglavje so agresivne trajnice, ki so prile od drugod, kot je zlata rozga, japonski dresnik
Tretji problem, ki sem ga sre?ala, pa je kratka ivljenjska doba. e, e, radi presajamo, spreminjamo podobo vrta, podarjamo rastline, kot daje v razmislek prvi komentator. Radi pa tudi na?rtujemo in ustvarimo svoje "posebne" zasaditve. Kombiniramo barve, teksturo, viinosaj veste, kako to gre, in potem, potem se, o-joj, nekega dne pojavi,"luknja". " Lepota" je na?eta. Ni vseeno. e nekaj. Pri nekaterih trajnicah lahko celo opazimo napis, da je "kratkotrajna", potem pa se izkae, da je v bistvu /ali pa vsaj v naih krajih/ dvoletnica, kot, na primer, angelika, repu.Zavajanje? Ne vem.
Britanska anketa in njeni rezultati so gotovo dobrodoli. e bolje bi bilo, ?e bi jo /vsaj/ nai vrtnarji upotevali pri informiranju. Morda bi tudi kdo /SVZ?/ lahko raziril seznam rastlin po omenjenih lastnostih?
Kljub vsemu globoko verjamem, da bomo trajnice e naprej kupovali, jih sadili in ob?udovali.