Torilnica, poto?nica, spomin?ica
S pomladjo zacvetijo cvetlice, ki imajo cvetove modre kot jasno pomladno nebo, so videti kot spomin?ice, pa vendar niso spomin?ice.
Kakšne so razlike med spomladansko torilnico, kavkaško poto?nico in spomin?icami?
Kako jih uporabimo na vrtu?
Vrsta prave spomin?ice, ki je najbolj pogosta v vrtni rabi, nosi ime gozdna spomni?ica (Myosotis sylvatica). V osnovi je dvoletna cvetlica, ki jo sejemo v za?etku poletja z namenom, da nam bo cvetela spomladi. Na cvetli?no gredo jih razsadimo jeseni, pa bodo spomladi zacvetele še pred tulipani, ko so jim zelo lepa družba. Rahli obla?ki modrega cvetja zlasti lepo barvno pod?rtajo rumene tulipane. ?ez zimo je koristno nasad zaš?ititi s kopreno, da zima zime ne pobere davka. Predvsem zaradi zimske suše lahko spomin?ice propadejo. ?e doma?e sadike presajamo spomladi, zacvetijo kasneje od tistih, ki smo jih na gredico prestavili jeseni. V kolikor sadike kupimo, jih je bolj smiselno nabaviti in posaditi spomladi. Spomin?ice se lepo ujamejo še s cesarskim tulipanom (Fritillaria imperialis), zgodnjimi perunikami (Iris reticulata idr.), hijacintovko (Hyacinthoides non-scripta), pa tudi z ma?ehami (Viola wittrockiana) in okrasnimi marjeticami (Bellis perennis).
Gredica za spomin?ico naj bo son?na ali deloma zasen?ena, tla prepustna in pognojena s kompostom ali preležanim hlevskim gnojem. Organska snov pomaga v tleh zadrževati vlago, kar cvetlici ustreza. Jesenski nasada spomladi pognojimo z mineralnim gnojilom, ?im rastlinice pokažejo prve znake nove rasti.
Gozdna spomin?ica cveti aprila in maja. Nato jih populimo in gredica namenimo poletnim enoletnicam. ?e spomin?ici pustimo, da v miru do konca odcveti, se bo tudi sama zasejala. Zlasti na vlažnih tleh, ki se ne presušijo, smemo pri?akovati samosev?ke. Mlade rastlinice moramo ?ez poletje z zalivanjem varovati pred izsušitvijo.
Ob vrtnem ribniku z naravnim bregom je rastiš?e za mo?virsko spomin?ico (Myosotis palustris). Za razliko od gozdne spomin?ice je trajnica, rada ima mokra, sen?na in polsen?na rastiš?a. Cveti maja.
Poto?nica
Velelistna kavkaška poto?nica ali velelistna bunera (Brunnera macrophylla) cveti hkrati s spomin?icami, to je aprila in maja. Cveti obeh rastlin so zalo podobni. Poto?nica je višja, visoka 30 do 50 cm in mo?no olistana z precej velikimi, sr?asto oblikovanimi listi. Njihova zna?ilnost so vglobljene listne žile. Obstajajo sorte s srebrno obarvanim (npr. 'Looking Glass') in dvobarvnimi listi (npr. 'Jack Frost').
Kot je sklepati iz slovenskega imena poto?nica, je rastlina na naravnih rastiš?ih doma ob vodi, na mokrem. Na trajno mokrih tleh brez težav raste tako na soncu soncu kot v senci. Z njo lahko, med drugim, ozelenimo tla pod grmi. Kjer ji rastiš?e ustreza, je u?inkovita prekrovna trajnica. Rastlina oblikuje grmi?ke, gnezda, ki z velikim šopom listov ohranjajo privla?nost tudi, ko cvetov ni ve?. Z mo?nimi listnimi šopi je poto?nica tekmica plahtici (Alchemilla) in vim?ku (Epimedium). Za družbo ji lahko damo poga?ico (Trollius), jegli?e (Primula), divjakovec (Doronicum orientale). Vse te trajnice pri?arajo z rumenim cvetjem u?inkovit, opazen cvetni kontrast modri poto?nici. Sr?ki (Dicentra spectabilis) in predvsem astlibe (Astlibe) prevzamejo štafeto cvetenja v poletnih mesecih.
Poto?nico množimo jeseni z delitvijo šopov, na pravih rastiš?ih pa se zelo rede zaseje in razširi sama. Prvotna domovina vrste sta Kavkaza, zahodna Sibirija.
Torilnica
V družino srhkolistovke (Boraginaceae) poleg spomin?ic in poto?nic spada tudi rod torilnic. V Sloveniji uspeva v naravi spomladanska torilnica (Omphalodes verna). Pojavi se kmalu za jetrnikon in podlesno vetrnico kot ena od zanesljivih znanilk pomladi. Odvisno je od leta, ali je to marca ali šele v za?etku aprila. Cvet do maja. Ob osnovni modrocvetni obliki obstaja vrtnarska belocvetna sorta 'Alba'.
Od prejšnjih dveh vrste se torilnica razlikuje po listih, ki niso sr?asti temve? podolgovata jaj?asti ali suli?asti ter dolgopecljati. Spomnimo: listi poto?nice so sr?asti, spomin?ice pa ozki in sede?i. Na otip so vsi srhki, torej zaradi š?etin na otip hrapavi. Spomladanska torilnica ostaja nizka, visoka kakšnih 15 cm, in se s podzemnimi živicami razraste v preprogo. V naravi je rastlina gozda, zato ji tudi na vrtu priskrbimo senco ali polsenca. Tla naj bodo dobra, bogata tla. Rastline jeseni ali spomladi obsujemo s humusom, ne ustreza ji pa na debelo razgrnjeno odpadlo listje.
V naravi je vrsta razširjena v srednji, južni, vzhodni Evropi. Na jugovzhodu jo nadomeš?a kapadoška torilnica (Omphalodes cappadocica). Tudi ta je vrtna trajnica, ki zraste nekaj višje (25 cm), in cveti malo kasneje, aprila in maja. Prenese ve? sonca, a zdrži manj zimskega mraza - na izpostavljenih legah v resnejši zimi pozebe. Osnovna vrsta ima rahle šopke modrega cvetja, sorta 'Lilac Mist' cveti lilasto.
Ker so poto?nice dokaj raš?ave, jim moramo za družbo saditi vrste, ki se znajo same uveljaviti. Preden zacvetijo one, gredo napravijo zanimivo zgodnji telohi (Helleborus niger, H. orientalis), hkrati zacvetijo jegli?i (Primula), kasneje se pridružijo sr?ki (Dicentra) in tiarela (Tiarella wherryi) so za vlažno rastiš?e idealne astilbe (Astilbe).
Besedilo in fotografije Matjaž Mastnak
(prvotno objavljeno v reviji Vrtnar, april 2010)