Torilnica, poto?nica, spomin?ica

S pomladjo zacvetijo cvetlice, ki imajo cvetove modre kot jasno pomladno nebo, so videti kot spomin?ice, pa vendar niso spomin?ice.
Kak�ne so razlike med spomladansko torilnico, kavka�ko poto?nico in spomin?icami?
Kako jih uporabimo na vrtu?

Vrsta prave spomin?ice, ki je najbolj pogosta v vrtni rabi, nosi ime gozdna spomni?ica (Myosotis sylvatica). V osnovi je dvoletna cvetlica, ki jo sejemo v za?etku poletja z namenom, da nam bo cvetela spomladi. Na cvetli?no gredo jih razsadimo jeseni, pa bodo spomladi zacvetele �e pred tulipani, ko so jim zelo lepa dru�ba. Rahli obla?ki modrega cvetja zlasti lepo barvno pod?rtajo rumene tulipane. ?ez zimo je koristno nasad za�?ititi s kopreno, da zima zime ne pobere davka. Predvsem zaradi zimske su�e lahko spomin?ice propadejo. ?e doma?e sadike presajamo spomladi, zacvetijo kasneje od tistih, ki smo jih na gredico prestavili jeseni.� V kolikor sadike kupimo, jih je bolj smiselno nabaviti in posaditi spomladi. Spomin?ice se lepo ujamejo �e s cesarskim tulipanom (Fritillaria imperialis), zgodnjimi perunikami (Iris reticulata idr.), hijacintovko (Hyacinthoides non-scripta), pa tudi z ma?ehami (Viola wittrockiana) in okrasnimi marjeticami (Bellis perennis).

Gredica za spomin?ico naj bo son?na ali deloma zasen?ena, tla prepustna in pognojena s kompostom ali prele�anim hlevskim gnojem. Organska snov pomaga v tleh zadr�evati vlago, kar cvetlici ustreza.� Jesenski nasada spomladi pognojimo z mineralnim gnojilom, ?im rastlinice poka�ejo prve znake nove rasti.

Gozdna spomin?ica cveti aprila in maja. Nato jih populimo in gredica namenimo poletnim enoletnicam. ?e spomin?ici pustimo, da v miru do konca odcveti, se bo tudi sama zasejala. Zlasti na vla�nih tleh, ki se ne presu�ijo, smemo pri?akovati samosev?ke. Mlade rastlinice moramo ?ez poletje z zalivanjem varovati pred izsu�itvijo.

Ob vrtnem ribniku z naravnim bregom je rasti�?e za mo?virsko spomin?ico (Myosotis palustris). Za razliko od gozdne spomin?ice je trajnica, rada ima mokra, sen?na in polsen?na rasti�?a. Cveti maja.

Poto?nica

Velelistna kavka�ka poto?nica ali velelistna bunera (Brunnera macrophylla) �cveti hkrati s spomin?icami, to je aprila in maja. Cveti obeh rastlin so zalo podobni. Poto?nica je vi�ja, visoka 30 do 50 cm in mo?no olistana z precej velikimi, sr?asto oblikovanimi listi. Njihova zna?ilnost so vglobljene listne �ile. Obstajajo sorte s srebrno obarvanim (npr. 'Looking Glass') in dvobarvnimi listi (npr. 'Jack Frost').

Kot je sklepati iz slovenskega imena poto?nica, je rastlina na naravnih rasti�?ih doma ob vodi, na mokrem. Na trajno mokrih tleh brez te�av raste tako na soncu soncu kot v senci. Z njo lahko, med drugim,� ozelenimo tla pod grmi. Kjer ji rasti�?e ustreza, je u?inkovita prekrovna trajnica. Rastlina oblikuje grmi?ke, gnezda, ki z velikim �opom listov ohranjajo privla?nost tudi, ko cvetov ni ve?. Z mo?nimi listnimi �opi je poto?nica tekmica plahtici (Alchemilla) in vim?ku (Epimedium). Za dru�bo ji lahko damo poga?ico (Trollius),� jegli?e (Primula),� divjakovec (Doronicum orientale). Vse te trajnice pri?arajo z rumenim cvetjem u?inkovit, opazen cvetni kontrast modri poto?nici. Sr?ki (Dicentra spectabilis) in predvsem astlibe (Astlibe) prevzamejo �tafeto cvetenja v poletnih mesecih.

Poto?nico mno�imo jeseni z delitvijo �opov, na pravih rasti�?ih pa se zelo rede zaseje in raz�iri sama. Prvotna domovina vrste sta Kavkaza, zahodna Sibirija.

Torilnica

V dru�ino srhkolistovke (Boraginaceae) poleg spomin?ic in poto?nic spada tudi rod torilnic. V Sloveniji uspeva v naravi spomladanska torilnica (Omphalodes verna). Pojavi se kmalu za jetrnikon in podlesno vetrnico kot ena od zanesljivih znanilk pomladi. Odvisno je od leta, ali je to marca ali �ele v za?etku aprila. Cvet do maja. Ob osnovni modrocvetni obliki obstaja vrtnarska belocvetna sorta 'Alba'.

Od prej�njih dveh vrste se torilnica razlikuje po listih, ki niso sr?asti temve? podolgovata jaj?asti ali suli?asti ter dolgopecljati. Spomnimo: listi poto?nice so sr?asti, spomin?ice pa ozki in sede?i. Na otip so vsi srhki, torej zaradi �?etin na otip hrapavi. Spomladanska torilnica ostaja nizka, visoka kak�nih 15 cm, in se s podzemnimi �ivicami razraste v preprogo. V naravi je rastlina gozda, zato ji tudi na vrtu priskrbimo senco ali polsenca. Tla naj bodo dobra, bogata tla. Rastline jeseni ali spomladi obsujemo s humusom, ne ustreza ji pa na debelo razgrnjeno odpadlo listje.

V naravi je vrsta raz�irjena v srednji, ju�ni, vzhodni Evropi. Na jugovzhodu jo nadome�?a kapado�ka torilnica �(Omphalodes cappadocica). Tudi ta je vrtna trajnica, ki zraste nekaj vi�je (25 cm), in cveti malo kasneje, aprila in maja. Prenese ve? sonca, a zdr�i manj zimskega mraza - na izpostavljenih legah v resnej�i zimi pozebe. Osnovna vrsta ima rahle �opke modrega cvetja, sorta 'Lilac Mist' cveti lilasto.

Ker so poto?nice dokaj ra�?ave, jim moramo za dru�bo saditi vrste, ki se znajo same uveljaviti. Preden zacvetijo one, gredo napravijo zanimivo zgodnji telohi (Helleborus niger, H. orientalis), hkrati zacvetijo jegli?i (Primula), kasneje se pridru�ijo sr?ki (Dicentra)� in tiarela (Tiarella wherryi) so za vla�no rasti�?e idealne astilbe (Astilbe).

Besedilo in fotografije Matja� Mastnak

(prvotno objavljeno v reviji Vrtnar, april 2010)