Modrinke
Torilnica, poto?nica, spomin?ica
S pomladjo zacvetijo cvetlice, ki imajo cvetove modre kot jasno pomladno nebo, so videti kot spomin?ice, pa vendar niso spomin?ice.
Kakne so razlike med spomladansko torilnico, kavkako poto?nico in spomin?icami?
Kako jih uporabimo na vrtu?
Vrsta prave spomin?ice, ki je najbolj pogosta v vrtni rabi, nosi ime gozdna spomni?ica (Myosotis sylvatica). V osnovi je dvoletna cvetlica, ki jo sejemo v za?etku poletja z namenom, da nam bo cvetela spomladi. Na cvetli?no gredo jih razsadimo jeseni, pa bodo spomladi zacvetele e pred tulipani, ko so jim zelo lepa druba. Rahli obla?ki modrega cvetja zlasti lepo barvno pod?rtajo rumene tulipane. ?ez zimo je koristno nasad za?ititi s kopreno, da zima zime ne pobere davka. Predvsem zaradi zimske sue lahko spomin?ice propadejo. ?e doma?e sadike presajamo spomladi, zacvetijo kasneje od tistih, ki smo jih na gredico prestavili jeseni. V kolikor sadike kupimo, jih je bolj smiselno nabaviti in posaditi spomladi. Spomin?ice se lepo ujamejo e s cesarskim tulipanom (Fritillaria imperialis), zgodnjimi perunikami (Iris reticulata idr.), hijacintovko (Hyacinthoides non-scripta), pa tudi z ma?ehami (Viola wittrockiana) in okrasnimi marjeticami (Bellis perennis).
Gredica za spomin?ico naj bo son?na ali deloma zasen?ena, tla prepustna in pognojena s kompostom ali preleanim hlevskim gnojem. Organska snov pomaga v tleh zadrevati vlago, kar cvetlici ustreza. Jesenski nasada spomladi pognojimo z mineralnim gnojilom, ?im rastlinice pokaejo prve znake nove rasti.
Gozdna spomin?ica cveti aprila in maja. Nato jih populimo in gredica namenimo poletnim enoletnicam. ?e spomin?ici pustimo, da v miru do konca odcveti, se bo tudi sama zasejala. Zlasti na vlanih tleh, ki se ne presuijo, smemo pri?akovati samosev?ke. Mlade rastlinice moramo ?ez poletje z zalivanjem varovati pred izsuitvijo.
Ob vrtnem ribniku z naravnim bregom je rasti?e za mo?virsko spomin?ico (Myosotis palustris). Za razliko od gozdne spomin?ice je trajnica, rada ima mokra, sen?na in polsen?na rasti?a. Cveti maja.
Poto?nica
Velelistna kavkaka poto?nica ali velelistna bunera (Brunnera macrophylla) cveti hkrati s spomin?icami, to je aprila in maja. Cveti obeh rastlin so zalo podobni. Poto?nica je vija, visoka 30 do 50 cm in mo?no olistana z precej velikimi, sr?asto oblikovanimi listi. Njihova zna?ilnost so vglobljene listne ile. Obstajajo sorte s srebrno obarvanim (npr. 'Looking Glass') in dvobarvnimi listi (npr. 'Jack Frost').
Kot je sklepati iz slovenskega imena poto?nica, je rastlina na naravnih rasti?ih doma ob vodi, na mokrem. Na trajno mokrih tleh brez teav raste tako na soncu soncu kot v senci. Z njo lahko, med drugim, ozelenimo tla pod grmi. Kjer ji rasti?e ustreza, je u?inkovita prekrovna trajnica. Rastlina oblikuje grmi?ke, gnezda, ki z velikim opom listov ohranjajo privla?nost tudi, ko cvetov ni ve?. Z mo?nimi listnimi opi je poto?nica tekmica plahtici (Alchemilla) in vim?ku (Epimedium). Za drubo ji lahko damo poga?ico (Trollius), jegli?e (Primula), divjakovec (Doronicum orientale). Vse te trajnice pri?arajo z rumenim cvetjem u?inkovit, opazen cvetni kontrast modri poto?nici. Sr?ki (Dicentra spectabilis) in predvsem astlibe (Astlibe) prevzamejo tafeto cvetenja v poletnih mesecih.
Poto?nico mnoimo jeseni z delitvijo opov, na pravih rasti?ih pa se zelo rede zaseje in raziri sama. Prvotna domovina vrste sta Kavkaza, zahodna Sibirija.
Torilnica
V druino srhkolistovke (Boraginaceae) poleg spomin?ic in poto?nic spada tudi rod torilnic. V Sloveniji uspeva v naravi spomladanska torilnica (Omphalodes verna). Pojavi se kmalu za jetrnikon in podlesno vetrnico kot ena od zanesljivih znanilk pomladi. Odvisno je od leta, ali je to marca ali ele v za?etku aprila. Cvet do maja. Ob osnovni modrocvetni obliki obstaja vrtnarska belocvetna sorta 'Alba'.
Od prejnjih dveh vrste se torilnica razlikuje po listih, ki niso sr?asti temve? podolgovata jaj?asti ali suli?asti ter dolgopecljati. Spomnimo: listi poto?nice so sr?asti, spomin?ice pa ozki in sede?i. Na otip so vsi srhki, torej zaradi ?etin na otip hrapavi. Spomladanska torilnica ostaja nizka, visoka kaknih 15 cm, in se s podzemnimi ivicami razraste v preprogo. V naravi je rastlina gozda, zato ji tudi na vrtu priskrbimo senco ali polsenca. Tla naj bodo dobra, bogata tla. Rastline jeseni ali spomladi obsujemo s humusom, ne ustreza ji pa na debelo razgrnjeno odpadlo listje.
V naravi je vrsta razirjena v srednji, juni, vzhodni Evropi. Na jugovzhodu jo nadome?a kapadoka torilnica (Omphalodes cappadocica). Tudi ta je vrtna trajnica, ki zraste nekaj vije (25 cm), in cveti malo kasneje, aprila in maja. Prenese ve? sonca, a zdri manj zimskega mraza - na izpostavljenih legah v resneji zimi pozebe. Osnovna vrsta ima rahle opke modrega cvetja, sorta 'Lilac Mist' cveti lilasto.
Ker so poto?nice dokaj ra?ave, jim moramo za drubo saditi vrste, ki se znajo same uveljaviti. Preden zacvetijo one, gredo napravijo zanimivo zgodnji telohi (Helleborus niger, H. orientalis), hkrati zacvetijo jegli?i (Primula), kasneje se pridruijo sr?ki (Dicentra) in tiarela (Tiarella wherryi) so za vlano rasti?e idealne astilbe (Astilbe).
Besedilo in fotografije Matja Mastnak
(prvotno objavljeno v reviji Vrtnar, april 2010)