V Sloveniji so afrani zelo pogoste in navadne spomladanske cvetlice. Marca, ko v niinah zima prvi? popusti, se skozi odtaljena tla takoj prebijejo vri?ki listov in cvetni popek rastlina nad zemljo ne razvije stebla. Spomladanski afran (Crocus vernus) se navadno razcvita v velikih mnoinah, v katerih so med primerki majhne barvne razlike. Navajeni smo, da so afrani vijoli?aste oziroma lilaste barve. V cvetu je est ven?nih listkov zrastli tako, da se spodaj zdruijo v cev. Cvet vodi do gomolj?ka v zemlji in po cevi iz gomolj?ka rastejo tudi brazda pesti?a in praniki. Poleg vijoli?astega afrana je v Sloveniji samonikla nunka ali beli afran (Crocus albiflorus). Njegov cvet je nekaj manji, s cvetnim odevalom krajim od treh centimetrov in pol. Pomladanski afran in beli afran v?asih rasteta na istem rasti?u, v nekaterih primerih so med njima tudi vsi moni postopni prehodi. Ker se o?itno kriata, nunko v novejem ?asu obravnavajo samo kot podvrsto navadnega pomladanskega afrana. Izgubila je status samostojne vrste, kar se je odrazilo na znanstvenem imenu, ki se zdaj glasi Crocus vernus subsp. albiflorus. Osnovna, vijoli?asta oblika se sedaj imenuje Crocus vernus subsp. vernus. S tem pa zadreg ni konec. V populacijah podvrste Crocus vernus subsp. vernus je mogo?e najti beline (albino primerke) z enako belim cvetov, kot ga imajo nunke. Za zanesljivo lo?evanje med podvrstama je treba pogledati v cvet: ?e so praniki dalji do pesti?a, je nunka; ?e so praniki kraji od pesti?a, ja navadni afran. Na fotografijah so tri barvne razli?ice pomladnega afrana (Crocus vernus subsp. vernus) iz iste populacije ne Dobr?i. Posebno zanimivi so priasti cvetovi, ki spominjajo na vrtne krokuse, ?eprav so tisti vzgojeni iz sredozemskih vrst. V cvetu navadnega pomladnega afrana (Crocus vernus subsp. vernus) so praniki kraji od pesti?eve brazde. . Bela razli?ica navadnega pomladnega afrana. Navadni afran ima lahko tudi priast cvet. Besedilo in fotografija Matja Mastnak (objavljeno v reviji Vrtnar, april 2010) |