Rod svi?ev obsega ogromno tevilo vrst, zato sem se tokrat odlo?il pisati o oji skupini, ki jo imenujemo tudi acaulis. Acaulis v latin?ini pomeni brezstebelni, kar nam e da slutiti, o katerih vrstah bo tekla beseda. V vrtovih je najbolj razirjen kochov svi? Gentiana acaulis, ki ga kdaj pa kdaj sre?amo zapisanega tudi pod sinonimom Gentiana kochiana. V omenjeno skupino pa spadajo e Gentiana, angustifolia, alpina, dinarica, ligustica, occidentalis, clusii in froelechii.
Vseh zgoraj omenjenih ne gojim, zato bom pisal le o tistih, ki so v preteklih letih nali dom v mojem alpskem vrtu. Najve? pozornosti bom namenil kochovemu svi?u, ki je najlaji za vzgojo. Tvori pritlehne blazine povo?enih, travnozelenih listov, v aprilu in maju pa nas navduuje z v svetu rastlin edinstveno temno modro barvo. Dobro rasti?e pa nam daje upanje, da kaken posamezen cvet ob?udujemo tudi jeseni.Cvetni venec je zvonast z olivno zelenimi progami ter ?rnimi pikami v notranjosti. ?eprav dobro uspeva v skoraj vsaki prsti razen zelo suhi, nekateri poro?ajo, da jim nikakor ne zacveti. Med poznavalci se govori, da so v obtoku o?itno kloni, ki jih nikakor ali pa le steka pripravi do cvetenja. Sam nimam teh problemov, saj cvetje skoraj popolnoma prekrije liste. Kot pri drugih gojenih rastlinah tudi pri tej vrsti poznamo kar lepo tevilo sort. Iz radovednosti sem jih e pred ?asom nekaj naro?il v tujini, zdaj pa opazujem razlike ali bolje re?eno podobnosti med njimi. Od sort 'Lempert', 'Maxima Encian', 'Belveder', 'Rannoach' ter varietete undulatifolia dale? najbolj izstopa 'Lempert'. Le-ta ima mo?no skrajan cvet (merjeno brez peclja: le 4,5cm, medtem ko jih ima ve?ina 6cm), ki je tudi za odtenek bolj temno modro obarvan. Med ostalimi prakti?no ni razlike, le 'Maxima Encian' ima nekoliko manj zavihan rob zraslih ven?nih listov. Najve?je cvetove v dolini in premeru (6cm, 4cm) imata sorti 'Maxima Encian' ter 'Rannoach'. Obstajajo tudi vijoli?ne in bele razli?ice te vrste. Predvsem za bele pa je znano, da so veliko slabe rasto?e.
Omenjenima sortama z najve?jimi cvetovi se ob bok postavlja tudi Gentiana dinarica dinarski svi?. e ime nam pove, da izvira iz Dinarskega gorovja. Po rasti in izgledu mo?no posnema kochov svi?, a ima za odtenek svetleje cvetove. Ga pa za razliko od omenjenega ne bomo nali na kislih pa? pa na apnen?astih rasti?ih.
Eden od simbolov naih gora je zagotovo tudi clusijev svi? Gentiana clusii, ki je pri nas kar precej pogost. Mnogi ga zamenjujejo s kochovim, a ju z lahkoto lo?imo e po zelenih progah v notranjosti cveta, clusijev jih namre? nima, poleg tega pa ima slednji mnogo bolj ozke zareze med ?animi zobci. Raste na apnen?astih rasti?ih, kar moramo upotevati tudi v vrtu. Za gojenje je mnogo teavneji, saj ljudje poro?ajo, da kaj rad e po prvih dveh letih izgine. Pomembno mu je zagotoviti odcedno, son?no, a nikdar povsem presueno rasti?e na soncu. Ker tudi to ve?inoma ne rei problema, nekateri strokovnjaki trdijo, da moramo upotevati tudi naravno kompeticijo, saj rastline v naravi nikoli ne rastejo same zase. Clusijev svi? naj bi uspeno rasel, kadar je vsaj delno prera?en oz. obra?en s kakno drugo rastlino, ki se prepleta med njegove korenine ter ga delno sen?i. Sam sem to metodo preizkusil z novozelandsko bekico Luzula ulophylla in z rezultatom sem zadovoljen, saj je omenjeni svi? bujno cvetel e tretje leto.
Ozkolistni svi? Gentiana angustifolia izvira iz JZ Alp in je od vseh omenjenih e najmanj bahav. Cvetovi so nekoliko manji, venci pa oji od dosedaj opisanih. Rastlina je dobro ra?ava, a me do sedaj ni nikoli obdarila s tako mnoico cvetov kot kochov svi?.
Gojenje
Po lastnih izkunjah sode?, vsi nateti svi?i poleg son?nih rasti? precej dobro uspevajo in cvetijo tudi na mestih, ki so del dneva zasen?eni. Ker slabo prenaajo dolgotrajno suo, jih je priporo?ljivo ob?asno temeljito zaliti, ob sajenju pa jim dodamo nekaj starega komposta ali listavke. Predvsem za bolj bujno rasto?e, kot je kochov svi?, je pomembno redno razsajanje in po monosti presajanje na drugo mesto. Po treh do tirih letih rastlina ni ve? tako vitalna in slabe cveti.
Razmnoevanje
Omenjene vrste najlaje razmnoimo z deljenjem. To je najbolje po?eti zgodaj spomladi ali po cvetenju. Paziti moramo le, da imajo lo?ene rozete vsaj kakno koreninico, druga?e se bodo po vsej verjetnosti posuile.
Lahko se lotimo tudi setve, ki pa zahteva veliko ve? znanja ter predvsem potrpljenja. Za substrat pripravimo meanico ote, listavke, vrtne zemlje in precej finega peska, seme pa le rahlo prekrijemo s tanko plastjo zelo drobnega kremen?evega peska. Seme zelo nerado kali, ?e ni bilo dobro stratificirano (izpostavljeno temperaturnim spremembam, ki zajema temperature med 0oC in 5oC). Okrepljene sejance je potrebno red?iti in presajati ter jih zaradi po?asne rasti vsaj e eno sezono ?uvati v lon?kih.
Zasaditve
Ker so opisani svi?i nizki in tipi?ni predstavniki alpske flore, ni potrebno posebej pisati o tem kako lepo se podajo v skalne vrtove. Monost kombiniranja z drugimi cveto?imi rastlinami je ogromno, rad pa bi izpostavil uporabo nizkih okrasnih trav in aev, ki doprinesejo k zanimivemu in predvsem naravnemu videzu skalnih zasaditev.
Lonci so manj primerni, uporabimo pa jih lahko le za del sezone, da si v ?asu cvetenja svi?e prinesemo tik pred o?i na vidno mesto. Sam sem jeseni zasadil okenska korita s sivo ov?jo bilnico, skorjastim kamnokre?em, homulicami, spomladanskim jegli?em ter kochovim svi?em. Ta bolj ali manj alpska druba me je celo pomlad razveseljevala s pestrostjo barv in oblik.
Besedilo in fotografije Matic Sever
www.trajnice-carniola.com