Barviti listi
?lovek e od nekdaj ob?uduje in i?e nenavadne stvari in temu se niso izognile niti rastline. Danes navdueno ustvarjamo zasaditve, ki ne temeljijo samo na cvetju, pa? pa tudi na raznolikih listih, katerim je e kar nekaj ?asa posve?eno veliko pozornosti. Naj omenim samo parkovne zasaditve s pisanolistnimi koprivami Solenostemon, rde?elistne bukve, rumeni iglavci ter e bi lahko nateval.?eravno so teksture pomembneje, mnoge veliko bolj prepri?a nenavadna obarvanost nekaterih kultivarjev.
Mnogo sort, ki se kot po teko?em traku pojavljajo v zadnjih desetletjih, navduuje z neverjetnimi barvami listov. Zmagovalke v tej kategoriji so zagotovo okrasne koprive Solenostemon ter iskrivke Heuchera hy., saj ti dve skupini pokrijeta vsaka zase skoraj ves barvni spekter. Zdi se skoraj neverjetno, da je iz sicer bolj ali manj zelenih vrst nastala ognjeno rde?a, oranna, rumena, siva, skoraj ?rna, rjava,rastlina. Velik del pojasnila lei v genetskih napakah. ?e odmislimo majhen dele tistih, ki so gonilo evolucije, so z vidika nadaljevanja vrste ve?inoma nezaelene, saj mnogokrat zmanjujejo konkuren?nost organizma, kar pa je zanj ponavadi pogubno. To je tudi razlog, da je sre?evanje s pisanolistnimi rastlinami v naravi, izvzete so tiste, katerih je pisanost lastnost vrste npr. navadna ciklama Cyclamen purpurascens, redko.
Do pojava belih predelov npr. pri tevilnih hostah pride zaradi popolne odsotnosti barvil na dolo?enih delih lista. Kadar ni prisotnega zgolj zelenega barvila klorofila, pridejo do izraza druga barvila kot so karotenoidi in ksantofili. Rezultat takega stanja so rumeni, oranni, v primeru zgolj zmanjane koli?ine klorofila pa svetlo zeleni listi. Lep primer oranne obarvanosti je iskrivka Heuchera 'Caramel', rumeno zelene mei?kar Physocarpus opulifolius 'Dart's Gold' in povsem rumenih predelov hosta Hosta 'Wide Brim'.
Ronati, rde?i in vijoli?ni odtenki so posledica barvil antocianov. Svetleji odtenki prav tako pridejo do izraza zaradi manje koli?ine klorofila vendar pa je tu zgodba lahko tudi obratna. V primeru vijoli?nih in skoraj ?rnih listov gre za prevlado antocianov nad sicer normalno koli?ino klorofila. Predstavniki tovrstne obarvanosti so zagotovo rde?elistne bukve, sorte javorjev, mei?karjev, rujev, tevilne sorte plaze?ega skre?nika Ajuga reptans ter zelo razirjena in poznana sorta iskrivke 'Palace Purple'.
Kaj pa sivi listi? Morda boste presene?eni, ko boste prebrali, da siva barva listov oz. tkiv, ki jih sestavljajo, ne obstaja. Siv izgled je posledica razli?nih prilagoditev rastlin na okoljske razmere. Volnati ?iljak Stachys byzantina je na gosto pokrit z dla?icami oz. trihomi, ki ga varujejo pred son?no pripeko in izsuitvijo in le-ti mu dajejo siv izgled. Podobno vlogo imajo tudi vo?ene prevleke na nekaterih iglavcih, ki jim dajejo modrikasto siv izgled. Sivkaste pege na listih plju?nika Pulmonaria sp., pa so posledica lomljenja svetlobe, do katerega pride zaradi tanke plasti zraka, ki je ujeta pod povrhnjico.
Mnogokrat nas narava sama preseneti z zanimivimi mutacijami, ki jih je le potrebno razmnoiti in e so na voljo v vrtnarijah. Poleg od narave danih mutacij, ne smemo pozabiti tudi na odbiranje potencialnih kandidatov za nove sorte izmed tiso?e sejancev v tevilnih lahtniteljskih hiah. Tako nam je danes na voljo ogromna paleta rastlin, ki ima tako prednosti kot slabosti. Nekatere druga?e obarvane rastline slabe prenaajo direktno sonce in jim je potrebno zagotoviti ravno pravnjo osvetljenost, da zaarijo v vsej svoji lepoti. Potrebno je omeniti, da ve?ji kot je dele belih ali povsem rumenih predelov lista, manj je klorofila in s tem posledi?no manj fotosinteze. Tako je mnogo teh rastlin po?asneje rasto?ih in so zato v nekaterih primerih tudi nekoliko draje od svoji normalnih sorodnic.
Mnogokrat se predvsem pri grmovnicah zgodi, da poene povsem zelen poganjek. Ker je ta veliko bolj konkuren?en, zaradi maksimalne vsebnosti klorofila, raste bujneje in kvari elen izgled. Taka odstopanja je potrebno pravo?asno korigirati s karjami, druga?e od nae pisane lepotice ostane bolj malo pisanega.
Ume?anje tovrstnih rastlin v vrt lahko torej zahteva mnogo ve? previdnosti pri izbiri rasti?a, ?e pa je na namen ustvariti lepe in atraktivne zasaditve, nam barviti listi lahko vse skupaj obogatijo, ali pa pokvarijo. Dober estetski potencial posamezne okrasne rastline vsekakor e zdale? ni zagotovilo za uspeh.
Besedilo in fotografije: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com