?isto slovenske maslenice
Za?etki gojenih lepotnih ali druga?e zanimivih in koristnih rastlin so vedno v naravi. Tako je vrsta Hemerocallis lilioasphodelus zastopana v slovenski samonikli flori in prav po njenem rumenem cvetju se je uveljavilo doma?e ime maslenica. Strokovno rodovno ime pa izhaja iz grš?ine in je sestavljeno iz dneva in lepote (hemera + kallos). Omenjena vrsta raste pri nas po vlažnih gozdovih in po obvodnih peš?enih nanosih ter je zaradi redkosti zavarovana. Prav slovenske pa so tudi žlahtne vrtne sorte maslenic, ki so avtorjev prispevek v že do zdaj zelo števil?en sortiment. Kot gojitelj in žlahtnitelj tega rodu nisem ?isto sam, saj mi dela družbo (menda edini v Sloveniji) kolega izpod Kamniških planin. Statistiki bi ugotovili, da je trenutno med maslenicami ena slovenska vrsta in doslej že 14 registriranih sort, kar šest v letu 2010.
Kako do lepših sort
Vsakdo si lahko za svoj vrt kupi tiste sorte maslenic, ki so na voljo, seveda ?e to ho?e in zmore. Tudi pri nas pridelovalci ponujajo zelo lepe sorte po zmernih cenah, v belem svetu pa je trenutno zgornja meja za enostavno sadiko kar nekako pri 300 evrih. Z zbirateljstvom torej ni šale. Pametno je biti nekoliko skromnejši v cenovnem okvirju siceršnjih trajnic, zato pa ni narobe, ?e pokukamo za morebiti pretirano skrivnostno žlahtniteljevo zakulisje. V resnici je ob nekaj sre?e potrebno za ustvarjalni uspeh predvsem znanje in delo. Klasi?na lepota enobarvnih sort maslenic z bolj ali manj širokimi tepali je še vedno cenjena. Prav iz njih se je razvila posebna skupina sort s pajkasto ozkimi ali druga?e nenavadno oblikovanimi in zasukanimi cvetnimi listi in nekateri žlahtnitelji zasledujejo izklju?no takšno nenavadno oblikovanost. Velika ve?ina današnjih žlahtniteljev pa iš?e kar najbolj temno škrlatno barvo, najbolj modro cvetje, najizrazitejše barvne kontraste v cvetju. Nekakšna moda sicer upoštevanja vredne lepote so sorte, pri katerih so cvetni robovi bogato nagubani ali nazob?ani, pogosto v druga?ni barvi kot je ve?ina cvetnega tkiva. Mnoge od teh sort so nastale v bistveno druga?nih gojitvenih pogojih Floride (tudi www.kinnebrewdaylilygarden.com in www.petitdaylilies.com) in se zato pri nas vse od kraja ne izkažejo prav posebno.
Iz zgodovine v sodobnost
Doslej dosežene izboljšave se med sortnimi lastnostmi ne omejujejo zgolj na pestrost mnogih barv, kjer žvepleno rumena tekmuje s citronsko zlato, oranžna se spogleduje z okrom lon?evine, rožnata se nadaljuje do temnega karmina. Obstaja še kopica barvnih razli?ic in tudi precej kombinacij z robovi in »o?esi« v sredini cvetov ali kontrastno obarvanimi cvetnimi grli.. Pravcati razmah v gojenju in žlahtnjenju maslenic je nastal šele po drugi svetovni vojni, najprej seveda v ZDA. Ena prvih specializiranih razstav je bila julija 1946 v mestu Shenondoah v državi Iowa. Takrat je bilo ustanovljeno društvo »Midwest Hemerocallis Society« s komaj 757 ?lani. Že ?ez tri leta je bilo zanimanje za maslenice tako veliko, da so se zanesenjaki v?lanjali iz vseh ZDA in tudi z drugih delov sveta in takrat so društvo preimenovali v današnje American Hemerocallis Society (AHS, www.daylilies.org), kateremu se je za nekaj dolarjev letne naro?nine gotovo vredno pridružiti. Društvo med drugimi dejavnostmi vodi mednarodni register sort maslenic (www.daylilydatabase.org), kjer najdemo tudi doslej priznanih štirinajst slovenskih sort. Pomembna evropska organizacija, ki pokriva to podro?je na tej strani oceana se skriva pod naslovom www.hemerocallis-europa.eu. Tam je mogo?e najti še množico koristnih podatkov in napotkov za gojitelje in zbiratelje, ki so bistveno uporabnejši kot oni z drugih celin. V galeriji na tej spletni strani je na voljo obilica slik maslenic, dodani pa so tudi podatki o žlahtniteljih – eden med njimi je Slovenec!
Prakti?ne posebnosti
Odbranke za razrast potrebujejo svoj ?as in tudi zato sadike novosti niso ravno poceni. Toda le z delitvijo se prenašajo vse zna?ilnosti do najmanjše podrobnosti. Poslovno pohlepni vrtnarji so se zatekli tudi k tkivnim kulturam, a se je izkazalo, da pri laboratorijskem razmnoževanju maslenic nadpovpre?no prepogosto prihaja do neželenih sprememb. Zato je klasi?na vegetativna delitev še najboljša in to v svojih ponudbah vse pogosteje poudarjajo solidne vrtnarije s trajnicami. Kroni?ni nerga?i re?ejo, da cvet maslenic cveti le en dan, pravi?ni opazovalci pa dodajo, da v lepoti vedno znova se porajajo?ih cvetov uživamo tedne dolgo. Dobro razvita skupina odžene mnogo cvetnih stebel in na vsakem je vsaj deset ali petnajst cvetnih zametkov, pogosto znatno ve?. Sam sem na enem steblu naštel že po 40 cvetov, drugi pa poro?ajo o še ve?jih rekordih. To je lepota za vrt in dobrota na krožniku. Tako cvetje kot listje je namre? užitno, kot prikuha ali ocvrto. Uporaba cvetja, listja in gomoljastih korenin nekaterih vrst ima v azijski kulinariki že dolgo tradicijo. Suho cvetje prodajajo na tržnicah tako kot pri nas suhe gobe in tudi uporaba je podobna. Liste maslenic uporabljajo pri gradnji nekaterih tipov tradicionalnih bivalnih ko? v kitajski provinci Yunnan, ponekod na Tajvanu in tam okrog.
Besedilo je povzeto iz daljšega sestavka avtorja Izidorja Goloba, fotografije: Izidor Golob (oboje: december 2010)