Maslenice - trajnice za vsak vrt
Si elite raznobarvnih trajnic, ki pri?nejo cveteti konec maja in v juniju, viek cvetenja je julija, pozne sorte cvetijo v avgustu,pri sortah, ki pocvitajo,pa je nekaj cvetov vse do prve jesenske slane?
Bi radi imeli in ob?udovali barvite trajnice, primerne tako za obrobke in cvetli?ne grede manjih vrtov (manje sorte s cvetnimi stebli od 25 do 60 cm) kot za ve?je in velike vrtove pa tudi za javne nasade (sorte z ve?jimi cvetovi in s cvetnimi stebli od 60 do 130 cm)? Ali pa ste med tistimi mnogimi, ki za vrt nimajo dovolj ?asa, in si zato elite trajnic, ki so nezahtevne in je z njimi malo dela, ki vsaj pet let, nekatere sorte tudi deset let in ve?, hvaleno rastejo in cvetijo na istem mestu?
Take trajnice so maslenice!
Maslenice (latinsko. Hemerocallis) spadajo med lilijevke. V naravi je poznanih le 22 razli?nih vrst maslenic, katerih prvotna movina je ve?inoma Azija. Pri nas naravi najdemo le rumeno maslenico (Hemerocallis flava). Njena maslena barva je dala slovensko ime celotnemu rodu teh trajnic.V vrtovih pa po vsej Evropi e ve? stoletij raste ope?natorjava Hemerocallis fulva. Cvetovi obeh teh maslenic so nekoliko podobni cvetovom nekaterih lilij, zato maslenice ponekod imenujejo tudi lilijan ali enodnevne lilije (nemko Taglilie in angleko Daylily).
Rastline imajo v zemlji gomoljasto odebeljene korenine. Listi so ozki, jermenasti, pri nekaterih kriancih pa me?asti. Rastejo opasto, so elegantno poveavi in rastlini v lep okras. Na primerno mo?nih in razvejanih steblih, ki ne potrebujejo nikakrne opore, se razvije mnoica popkov, ki se v ?asu cvetenja razcvetajo dan za dnem. Posamezen cvet cveti en dan. Ker pa je v dobro razra?eni rastlini lahko ve? kot deset (tudi do 50) cvetnih stebel, vsako steblo pa ima mnoico popkov, cvetenje posameznih sort lahko traja tudi ve? kot mesec dni - vsak dan z novimi, sveimi cvetovi.
Ker so maslenice nezahtevne rastline (rastejo skoraj na vsakih tleh ter od ljubiteljskih vrtnarjev ne zahtevajo kakne posebne nege) in zaradi njihovega navduujo?ega cvetenja,so gojitelji e pred desetletji pri?eli maslenice mnoi?no kriati in dosegli neverjetne uspehe: cvetovi so vseh monih barv, odtenkov in kombinacij (razen ?iste modre barve), velikost ?edalje lepe oblikovanih in kvalitetnejih cvetov je v obsegu od 5 pa vse do 25 cm, temu primerna je viina cvetnega stebla od 30 do 130 cm. Doslej je bilo v svetu registriranih e 50.000 kriancev maslenic, najve? iz ZDA. Ker je v ZDA po teh rastlinah veliko povpraevanje, so se gojitelji potrudili in na tri?u je zdaj vsaj 12.000 razli?nih sort. Zanimive so cene: obi?ajna cena za sadiko stareje sorte je od 3 do 10 dolarjev, najnoveji uspeni krianci pa so prva leta tudi po 200 dolarjev in ve? za sadiko. Evropske cene ne zaostajajo.
Prvi registrirani krianec smo Slovenci dobili na prelomu tiso?letja. lahtnitelj Izidor Golob je pri Ameriki zvezi AHS registriral sorto Simple Unua, lilastoronato diploidno maslenico s cvetovi velikosti 13 cm.Zdaj je novih slovenskih kriancev, registriranih in neregistriranih, v naih vrtovih e precej, kar nekaj razli?ic cveti tudi v avtorjevem vrtu.
Drutva in zdruenja ljubiteljev maslenic. Nagrajenke
Ljubitelji maslenic po svetu imajo svoja ljubiteljska drutva in zdruenja.
Najve?je, z ve? kot 10.000 ?lani, je American Hemerocallis Society (AHS), v Veliki Britaniji deluje British Hosta and Hemerocalllis Society), pred leti zelo dejavno evropsko drutvo Hemerocallis Europa pa trenutno al le ivotari in nima (ve?) niti svojega spleti?a. Bolj ivahno deluje holandsko drutvo http://www.hemerocallisvereniging.org/.
Slovenci svojega drutva nimamo
Zdruenja izdajajo svoja glasila, organizirajo oglede najlepih zbirk maslenic, ocenjevanja in nagrajevanja.
Vodilno vlogo pri ocenjevanju in nagrajevanju maslenic ima ameriki AHS. Najvije priznanje, ki ga lahko dobi neka uspenica med maslenicami, je Stoutova medalja. Vsako leto jo podelijo samo eni sorti, ki se je pred tem v desetletnem vsestranskem ocenjevanju e posebej izkazala.
Leta 1996 je Stoutovo medaljo dobila sorta Wedding Band (lahnitelj Patrick Stamile, 1987),
1997 Always Afternoon (M. Moors, 1987),
1998 Strawberry Candy (Pat Stamile, 1989)
1999 Custard Candy (spet Pat Stamile, 1989)
2000 Elizabeth Salter (Jeff Salter, 1990)
2001 Ida's Magic (Bill Munson, 1988)
2002 zlatorumena maslenica Bill Norris (David Kirchhoff, 1993).
2003 oranna Primal Scream (Curt Hanson, 1994
2004 Moonlit Masquerade (J&E Salter, 1993)
2005 nakodrana oranna s temnorde?im o?esom Fooled Me (Reilly-Hein 1990)
2006 svetlo ronata z mo?no nakodranim rumenim robom Ed Brown (Salter, 1994)
2007 kombinacija sivka (lavendel), modrikaste in zelene barva Lavender Blue Baby (Carpenter, 1996), oglejte si jo na http://davesgarden.com/guides/pf/showimage/117479/
2008 ivorde?a z izrazitim irokim zlatorumenim grlom All American Chief (Van Sellers, 1996), na ogled je na http://www.daylilylane.com/images/photos/AllAmericanChief.jpg.
2009 Skinwalker (Roberts, 1997) prelivajo?ih se barv od svetlih lavendel tonov do zelenorumenega grla. Oglejte si jo na www.daylilies.org/stoutmedal.html
2010 'J. T. Davis' lahnitelja Larryja Graca (http://www.daylilies.org/stoutmedal.html)
Najnovejo nagrajenko, kot tudi tiste iz prejnjih let, najdemo na http://www.daylilies.org/AHSawards.html