Ljubljanski botani?ni vrt je bil ustanovljen leta 1810, v ?asu Ilirskih provinc, kot Vrt domovinske flore v okviru visoke �ole. Na�a dr�ava bo ?astitljivi jubilej posebej obele�ila z izdajo spominskega kovanca za 2 evra.
Pohvaliti je odlo?itev Slovenije, da bo leto�nji kovanec posve?en tej obletnici, kajti dr�ava lahko izda spominske kovance le ob enem dogodku na leto. Kovanec bo pla?ilno sredstvo v vseh dr�avah ?lanicah evroobmo?ja. Botani?ni vrt v Ljubljani na dana�njem mestu deluje �e vse od leta� 1810. V ?asu Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visoke �ole (�cole Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil� njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na �e omenjeni �oli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je� letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne pla?e. Hladnik se je dela� lotil zelo zavzeto. Najprej je zasadil rastline, ki jih je �e prej gojil na licejskem vrtu. V inventarnem spisku za leto 1812� navaja �e 768 doma?ih vrst, ki rastejo v vrtu.

Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre� zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1822 so ga� pove?ali za pribli�no 16 arov in ga ogradili. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem ?asu so vrt zopet pove?ali. Od leta 1850 do 1867 je vrt vodil Hladnikov u?enec Andrej Fleischmann (1804-1867). Leta 1843 je iz�lo njegovo delo "�bersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore). v letu 1889 je Alfonz Paulin (1853?"1942), ki je vodstvo vrta prevzel le tri leta prej, za?el izdajati seznam semen (Index seminum).� Na osnovi tega seznama je navezal stike z 78 vrtovi po Evropi.� V letih 1901 do 1936 je izhajala njegova znamenita herbarijska zbirka� kranjske flore - Flora exsiccata Carniolica.

�

Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt �e leta� 1920� pri�el pod� njeno okrilje, kjer deluje �e v dana�njem ?asu v okviru Oddelka za biologijo Biotehni�ke fakultete.
Po drugi vojni, leta 1946, je vrt v ?asu vodstva Jo�eta Lazarja, do�ivel pove?anje na 2,35 ha in dobil� je prvi rastlinjak. Njegovo delo je nadaljeval Vinko Strgar (1967 ?"1992). Zaradi �iritve ceste se je povr�ina vrta pozneje zmanj�ala na 2 ha. Pri�lo je do odlo?itev o ureditvi novega vrta v okviru Biolo�kega sredi�?a pod Ro�nikom, nasproti �ivalskega vrta, ki �al �e vedno ni uresni?ena.
Leta 1991 je bil obstoje?i vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika dr�avnega pomena.� Velja za najstarej�i botani?ni vrt v jugovzhodnem delu Evrope. V evropskem merilu�� spada med srednje stare vrtove. Glede na to, da �e 200 let deluje na istem mestu, ga to uvr�?a med pomembnej�e stare evropske vrtove. Mnoge starej�e je kar nekajkrat v njihovi zgodovini doletela selitev.

(Vir: spletna stran Botani?nega vrta v Ljubljani, http://www.botanicni-vrt.si/)