Vrt perunik v Firencah
Firence, glavno mesto Toskane, pokrajine v srednji Italiji, mesto s skoraj pol milijona prebivalcev, najbolj poznamo po zgodovinsko umetnikih znamenitosti - cerkvah, pala?ah in galerijah s svetovno znanimi slikarskimi in kiparskimi umetninami. So pa Firence tudi mesto cvetja. e staro ime mesta Fiorentia izvira iz besede cvetje, bela avtohtona florentinska perunika na rde?em polju je bila v njihovem starem mestnem grbu e v 11. stoletju, od 13.stoletja dalje pa je mestni simbol rde?a perunika na belem polju. Rde?a barva simboli?no predstavlja gospodarsko in politi?no mo? srednjevekih Firenc.
Od leta 1954 pa so Firence tudi eno najpomembnejih mednarodnih sredi? ljubiteljev in lahtniteljev bradatih perunik. Italijanska zveza ljubiteljev perunik je takrat na pobo?ju gri?ka, na katerem je priljubljena razgledna to?ka Piazzale Michelangelo, ustanovila vrt Il Giardino del'Iris in povabila lahtnitelje perunik iz vseh delov sveta, naj poljejo svoje najbolje nove doseke na ocenjevanje v Firence. Nastal je prvi nasad bradatih perunik, izmed katerih je nekaj let kasneje mednarodna irija izbrala, italijanska zveza ljubiteljev in mesto Firence pa nagradili prve zmagovite sorte.
Perunike nagradijo tudi tudi po nekaterih dodatnih kriterijih, kot so najbolj originalna sorta, najlepe die?a, najbolja zgodnja in najbolja pozno cveto?a sorta... Seveda nagradijo tudi najuspeneje lahtnitelje.
Vsako poletje nasad perunik, ki ga je irija ocenjevala tisto leto, razsadijo in opremijo z nazivi avtorja in sorte, letnico ocenjevanja in doseenim mestom. Zatem nasadijo sadike novih sort, ki jih bodo ocenjevali ?ez tri leta. V tiridesetih letih je tako nastal kronoloko urejen nasad ve? kot dva tiso? bradatih perunik, edini te vrste v svetu. V maju, ko je vrt odprt za javnost, tako lahko uivamo v enkratni lepoti pravega morja perunikinih cvetov, od starejih sort iz let okoli 1960 do 1970 pa vse do sodobnih sort, tudi tistih, ki bodo ocenjevane ele v prihodnjih dveh letih.
e povren opazovalec v tem vrtu zlahka opazi velike razlike med starejimi in sodobnimi sortami perunik, tako razlike v obliki in velikosti cvetov kot doseke v novih barvnih tonih in barvnih kombinacijah, v pove?anem tevilu cvetnih popkov in mo?nejih steblih. Perunike so skoraj vseh barv, od povsem belih, rumenih, orannih, rjavih, modrih, vijoli?nih, do vinsko in rjavo rde?kastih ter skoraj ?rnih, seveda v vseh barvnih odtenkih, tudi v ve? tonih iste barve in ve?barvnih. K barvni pestrosti prispevajo tudi bradice, pogosto tudi oranne oz. rde?kaste. Seveda so v nasadu tudi perunike z rogato bradico. Za perunike sedanjih in prihodnjih let je zna?ilna tudi mo?na nakodranost kupole in krilc in pa irina krilc, ki e posebno poudarijo velikost perunikinega cveta. Ker je cvetno tkivo debeleje in mo?neje, je cvet pri sodobnih sortah na de bolj odporen, posamezni cvetovi pa cvetijo ve? dni. Tudi cvetnih popkov je ve? in se postopoma odpirajo, zato se v primerjavi s starejimi sortami podalja tudi obdobje cvetenja. Noveje sorte pogosto prijetno diijo, vonji pa so precej raznovrstni. Zaradi ugodne klime lepi, zdravi listi perunik dopolnjujejo e tako prijeten izgled celotnega nasada.