Znanstveniki so odkrili novo obliko korenin, ki se, za razliko od obi?ajnih korenin, ki rastejo navzdol v zemljo, razprostirajo navzgor v snene plasti. Poimenovali so jih snene korenine.
To obliko korenin je odkrila nizozemsko ruska raziskovalna skupina pri Corydalis conorhiza visoko na Kavkazu, kjer je rastna sezona zelo kratka. Ko je sneg skopnel so opazili mlade rastline Corydalis conorhiza obdane s plastjo motnih korenin, ki se razprostirajo v sneg tudi do 50cm.. Snene korenine se po zgradbi popolnoma razlikujejo od obi?ajnih korenin, so mnogo tanje in poleti odmrejo in strohnijo. Omenjena rastlina ima seveda tudi normalne korenine, ki vsidrajo rastlino v zemljo in omogo?ajo vsrkavanje hraniv.
Skupina je odkrila, da sta fosfor in duik v visokogorskem okolju omejujo?i hranivi. Fosfor dobiva rastlina iz partnerstva z glivami (mikoriza). Snene korenine pa zbirajo duik, ki se ujame v sneinke med njihovim nastajanjem in so anatomsko prilagojene za hitro sprejemanje in prenos duika. Z absorbcijo duika omogo?ajo te korenine rastlini daljo rastno sezono.
Ref.: Ecology Letters 12(8):758-764 (2009)
Vrt perunik v Firencah
Firence, glavno mesto Toskane, pokrajine v srednji Italiji, mesto s skoraj pol milijona prebivalcev, najbolj poznamo po zgodovinsko umetnikih znamenitosti - cerkvah, pala?ah in galerijah s svetovno znanimi slikarskimi in kiparskimi umetninami. So pa Firence tudi mesto cvetja. e staro ime mesta Fiorentia izvira iz besede cvetje, bela avtohtona florentinska perunika na rde?em polju je bila v njihovem starem mestnem grbu e v 11. stoletju, od 13.stoletja dalje pa je mestni simbol rde?a perunika na belem polju. Rde?a barva simboli?no predstavlja gospodarsko in politi?no mo? srednjevekih Firenc.
Od leta 1954 pa so Firence tudi eno najpomembnejih mednarodnih sredi? ljubiteljev in lahtniteljev bradatih perunik. Italijanska zveza ljubiteljev perunik je takrat na pobo?ju gri?ka, na katerem je priljubljena razgledna to?ka Piazzale Michelangelo, ustanovila vrt Il Giardino del'Iris in povabila lahtnitelje perunik iz vseh delov sveta, naj poljejo svoje najbolje nove doseke na ocenjevanje v Firence. Nastal je prvi nasad bradatih perunik, izmed katerih je nekaj let kasneje mednarodna irija izbrala, italijanska zveza ljubiteljev in mesto Firence pa nagradili prve zmagovite sorte.
Skupina perunik pri vhodu v Vrt perunik v Firencah
Od takrat povabljeni lahtnitelji perunik vsako leto poljejo po dve sadiki nekaj svojih najboljih novosti, ki v Firencah zatem tri leta rastejo povsem anonimno, pod ifro.
Tretje leto, ko so sadike e primerno razra?ene, strokovnjaki ocenijo kvaliteto in tevilo cvetnih stebel in cvetnih popkov perunike, njeno odpornost na bolezni in seveda barvo, obliko in vonj perunikinega cveta.
Najlepi in najkvalitetneji sorti podelijo glavno nagrado Premio Firenze - zlati fiorin.
Posebno nagrado, srebrno plaketo mesta Firence, dobi perunika, ki se po svoji rde?kasti barvi (kot vemo, povsem rde?ih bradatih perunik ni) ?imbolj priblia barvi perunike iz mestnega simbola.
Perunike nagradijo tudi tudi po nekaterih dodatnih kriterijih, kot so najbolj originalna sorta, najlepe die?a, najbolja zgodnja in najbolja pozno cveto?a sorta... Seveda nagradijo tudi najuspeneje lahtnitelje.
Vsako poletje nasad perunik, ki ga je irija ocenjevala tisto leto, razsadijo in opremijo z nazivi avtorja in sorte, letnico ocenjevanja in doseenim mestom. Zatem nasadijo sadike novih sort, ki jih bodo ocenjevali ?ez tri leta. V tiridesetih letih je tako nastal kronoloko urejen nasad ve? kot dva tiso? bradatih perunik, edini te vrste v svetu. V maju, ko je vrt odprt za javnost, tako lahko uivamo v enkratni lepoti pravega morja perunikinih cvetov, od starejih sort iz let okoli 1960 do 1970 pa vse do sodobnih sort, tudi tistih, ki bodo ocenjevane ele v prihodnjih dveh letih.
e povren opazovalec v tem vrtu zlahka opazi velike razlike med starejimi in sodobnimi sortami perunik, tako razlike v obliki in velikosti cvetov kot doseke v novih barvnih tonih in barvnih kombinacijah, v pove?anem tevilu cvetnih popkov in mo?nejih steblih. Perunike so skoraj vseh barv, od povsem belih, rumenih, orannih, rjavih, modrih, vijoli?nih, do vinsko in rjavo rde?kastih ter skoraj ?rnih, seveda v vseh barvnih odtenkih, tudi v ve? tonih iste barve in ve?barvnih. K barvni pestrosti prispevajo tudi bradice, pogosto tudi oranne oz. rde?kaste. Seveda so v nasadu tudi perunike z rogato bradico. Za perunike sedanjih in prihodnjih let je zna?ilna tudi mo?na nakodranost kupole in krilc in pa irina krilc, ki e posebno poudarijo velikost perunikinega cveta. Ker je cvetno tkivo debeleje in mo?neje, je cvet pri sodobnih sortah na de bolj odporen, posamezni cvetovi pa cvetijo ve? dni. Tudi cvetnih popkov je ve? in se postopoma odpirajo, zato se v primerjavi s starejimi sortami podalja tudi obdobje cvetenja. Noveje sorte pogosto prijetno diijo, vonji pa so precej raznovrstni. Zaradi ugodne klime lepi, zdravi listi perunik dopolnjujejo e tako prijeten izgled celotnega nasada.
Na obisku pri rojakinji Jeleni de Belder (1999)
Motiv iz arboreuma Kalmthout
Jelena de Belder (na sliki zgoraj levo), priznana ljubiteljica in lahtniteljica grmovnic ter publicistka, v razgovoru z urednico revije Moj mali svet Lu?ko Ueni?nik aprila 1999, ko je skupina slovenskih ljubiteljev lepih vrtov obiskala belgijski arboretum Kalmthout in zasebno, kot velik arboretum urejeno posestvo nae belgijske rojakinje.
Jelena de Belder je v 78. letu svojega plodnega ivljenja tragi?no preminula 31. avgusta 2003
Rhododendron orbiculare
Rododendron iz nasada Jelene de Belder
Rododendron, ki je zrasel v viino e vsaj 4 metre
Zelo lep primerek okrasne ?enje (pri de Belderjevih)
e ena okrasna ?enja iz nasada Jelene de Belder
V tem ?asu so cvetele prve azaleje (pri de Belderjevih)
Lepo urejena okolica stanovanjske hie druine de Belder
maj1999/september 2003
Baronica de Belderjeva nam je vneto razlagala zanimivosti iz obeh arboretumov.