Milan, no, pa sem �e danes "do?akala" in prebrala tvoj seznam, ki si ga pisal popoldne. Ko sem pred ?asom razmi�ljala o svojem, sem pri�la do podobnih zaklju?kov.
Kandidati za petnajsterico se kar "prerivajo" med seboj in ne ve�, komu bi ponudil prednost. V mislih sem jih razporejala na pet trajnic, pet grmovnic, pet drevesc. Potem spet na take, ki so mi najbolj v�e? ne glede na ob?utljivost, pa na botani?ne vrste tuje in na�e.....in..in �e nisem pri�la do konca. Na�e samonikle rastline so tudi meni posebno ljube in tvoje na�tete, razen bukve, imam. To?no se spominjam, kje so rasle v naravi, dogodkov povezanih z njimi, in ljudi, ki so mi katero podarili. Zaradi zgodb, ki jih tiho pripovedujejo, so zame tako dragocene. Ampak povem ti, da kresni?evje letos /vsaj pri meni/ ni hotelo po?akati kresa, �tevilne lepe liste temno�krlatnega teloha mi �e dve leti "nekdo" spremeni v paj?evinaste ?ipke, da jih moram porezati. Mogo?e ve�, kdo to po?ne? Petelin?ki in rado�ive orlice pa si �elijo v mojem majhnem vrtu osvojiti kar preve? prostora. Jelenov jezik je tudi zame eden najlep�ih jezikov, ne, ena najlep�ih praprotnic.
Lepo se imej, Polona

Slavica,

hvala. Ruellie res nisem poznala, do zdaj-)), in ti si mi raz�irila obzorje. Zgleda prav lepa, ne�na rastlina in �e bolj skromna je. Vidim, da obstaja kar nekaj vrst. Lp

Bila sem premalo precizna, rastlina se pravilno imenuje: RUELLIA HUMILIS.
/spada med Acanthaceae/

Pozdravljena Polona!
Tudi mene je dajala trema, vendar, ko sem videla zadovoljne obiskovalce, sem jo premagala in je steklo samo od sebe.
?ilski krokus sem zavarovala samo pred zimsko mokroto s steklom, da je bil na suhem.
Nisem sigurna, katero ro�ico ne pozna�? Je to mogo?e RUELLIA ali prerijska petunija. RUELLIA je hvale�na trajnica za poletne-vro?e mesece, ki se tudi rada sama zaseje.

Vedno znova sem hvale�na Branku, da omogo?i tudi nam, ki ne moremo priti v B.V., spremljanje dogajanja. Pohiti in nam postre�e kot "�e ?isto tople �emljice".

Slavica, po slikah sode?, si napolnila dvorano in poslu�alci /gledalci/ so videti navdu�eni. Tudi pogumna si. Mene bi gotovo premagala trema. Se pa strinjam z avtorjem prispevka, da nobene slike ne morejo prikazati tvojega rastlinskega bogastva.

Si kdaj imena te�ave s prezimovanjem ?ilskega krokusa? Ga za�?iti�? Ro�ice na posnetkih kar prepoznam, samo s prvo imam probleme, tisto z belo modrimi cvetovi. Spominja me na �eleznik in malo na morino.

Lep pozdrav, Polona

Polona, �elim ti dobro jutro, hvala ti za pomo? iz te zme�njave. vidim, da si na podro?ju rastlinstva res doma, ne vem, ?e nisi zgre�ila poklica.

Tako je, na primer, Podophyllum "Spotty-Dotty" kri�anec dveh, ki spadata med Dysosme /Podophyllum pleianthum x P.versipelle/

Slavica, dobro jutro. Bom posku�ala pomagati po svojih mo?eh, a upam, da se bo oglasil �e kak strokovnjak. Rod Podophyllum spada v dru�ino Berberidaceae, kjer so tudi vim?ki, ?e�min, mahonija.....Vsi predstavniki rodu izvirajo iz V Azije, razen Podophyllum peltatum, ki je doma v S Ameriki. Rod Podophyllum delijo na 4 sekcije: 1)oddelek Dysosma, kjer je 10 vrst kot so- Podophyllum difforme, P.hemsleyi, P.mairei...2)oddelek hexandra, kamor spada podophyllum hexandrum=emodi 3) oddelek Paradysosma -Podophyllum aurantiocaule in 4) oddelek Podophyllum, kamor �tejejo P.peltatum. ?e prav razumem, je za nekatere podofilume /ne za vse/ disosma sopomenka. Ima� to?no latinsko ime /rodovno in vrstno/ svojih rastlin? Potem bi bilo vse la�je ugotoviti. Lp Polona

DYSOSMA in PODOPHYLUM?
Zanima me ?e gre za eno in isto rastlino, ker ponudniki razli?no imenujejo isto rastlino?
Jaz opa�am kar precej�jo razliko.
Dysosma je �e sedaj odrasla rastlina, �e ima nastavljene cvetne popke in tudi v jseni dalj ?asa obdr�i listja
Podophylum se �ele po?asi prebuja in tudi v jeseni prej izgubi listje.
Listje je primerljivo,cvetje je razli?no.Dysosma ima rde?e cvetje, ki je skrito pod listjem, podophylum pa ima
belo-rahlo roza, ki je dobro vidno in podobno cvetu jablane.
Vesela bom, ?e mi kdo pove kaj ve?.

"Zaradi te lastnosti je zelo primerna za utrjevanje bre�in in za sajenje na problemati?na rasti�?a, saj ima zelo veliko �ivljenjsko mo?....", med drugim pravi ga.B.Strgar, ko govori o zlati rozgi. Bre�ine od Lesc do Bleda je �e ?isto pozlatila s svojo agresivnostjo. Kdo lahko pripomni, da je vrtnarska ?isto nekaj drugega. Vendar vseeno menim: Boj se je in pijav?nice tudi.