Vrt ima razli?ne funkcije in rastline v njem tudi. Pri tem lahko prednost damo eni ali drugi. Nekomu je najpomembneje, da je vrt lep in urejen. Drugi v njem zbira najrazli?neje rastline in mu estetika ni ne vem kako pomembna. Tretji eli v vrtu predvsem gojiti sadje in zelenjavo. Marsikdo rad v vrtu zdruuje razli?ne komponente svojega zanimanja. Vsakdo pa lahko v svoj vrt vklju?i tudi trajne diavnice in zeli?a.
Prav res je poseben uitek, ?e v vrtu tudi kaj zadii. ?e pa lahko v vrtu naberemo e zeli? za kuhinjo, morda za ?aj ali spomladansko frtaljo, bo uitek popoln.
Trajna zeli?a so tako nezahtevna, da jih lahko ve?ino leta pri vzdrevalnih delih skoraj prezremo, pa bodo e vedno tu, kadar jih bomo potrebovali. In sproti se obnavljajo, zato jih zlepa ne more zmanjkati.
Trajne diavnice, zeli?a in zdravilne rastline so tudi lepe in ve?ino lahko mirno vklju?imo v tako imenovani okrasni vrt. V gredicah med ?isto okrasnimi trajnicami lahko zavzemajo ve?ji ali manji dele. Takne so recimo ameriki slamnik (Echinacea purpurea), zlata melisa (Monarda didyma), rde?elistni veliki trpotec (Plantago major 'Atropurpurea') in druge. Le redke so tiste, ki jih nujno moramo vklju?evati v zelenjadni vrt, ker imajo dolo?ene estetske pomanjkljivosti. Takna je recimo die?a balzaminka (Tanacetum balsamita). Nekatere lahko priklju?imo strnjenim nasadom manjih grmovnic, ker tudi sicer sodijo nekam vmes med grmovnice in trajnice. So namre? polgrmi. Takne so razne sivke (Lavandula) in ajblji (Salvia). Nekatere so pritlikave rasti in jih lahko vklju?ujemo v skalnjake. Takni so razni timijani (Thymus), pritlikave sorte dobre misli (Origanum) in majaron. Nekatere imajo tako mo?no rast, da jih lahko sadimo kot posamezne posebej atraktivne osamelce. Takna je recimo rabarbara (Rheum ). Zelo visoko rasto?e diavnice, kot so lutrek (Levisticum officinale) ali ajbi (Althaea officinalis), obi?ajno posadimo nekam ob rob ali celo ob oporo, da ne motijo drugih. Tiste, ki se s podzemnimi pritlikami mo?no razra?ajo v okolje, n.pr. razne mete, pisanolistna, okroglolistna, nagubanolistna, maroka, poprova in druge, sadimo na izolirano mesto, da se ne vra?ajo med druge nekontrolirano.
Tudi med zdravilnimi rastlinami so takne, ki uspevajo lepe v senci, kot na soncu. Takne so recimo sladka koreninica (Polypodium vulgare) ali plju?nik (Pulmonaria officinalis). Precej vlano rasti?e zahteva baldrijan (Valeriana) in e katera, druge imajo spet raji odcedna tla. Nekatere pa so tudi mo?virske, kot recimo kolme (Acorus calamus).
Skratka, tako kot za druge trajnice, tudi za diavnice, zeli?a in zdravilne rastline velja, da so med njimi tudi takne z ekstremnimi potrebami in zahtevami, velika ve?ina pa je zelo nezahtevnih in dolgoivih, zato z njimi v vrtu obi?ajno ni nobenih problemov, ?e jim le nudimo normalno vrtno prst in nekaj prostora.
V vrtu lahko oblikujemo posamezne gredice, ki so namenjene samo diavnicam, zdravilnim rastlinam in zeli?em. Takne gredice lahko v vrtu lociramo ob rob zelenjadnega vrta, lahko pa jih vklju?imo tudi v okrasni ali bivalni vrt. Vsekakor pa tudi za te trajnice in zlasti e za te velja, da jih gojimo brez uporabe pesticidov, da tako ne zastrupljamo svojega bivalnega okolja in zlasti rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani.
Joica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Z diavnicami lahko oblikujemo tudi zelo lepe cvetli?ne grede.
Slika spodaj:
Pisanolistna meta sodi sicer med zelo agresivne, ?e pa jo omejimo je zelo lepa in tudi zelo uporabna.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Joica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z moem in h?erko na treh hektarjih e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/