Spominjam se, da jih je imela v svojem vrtu moja mama. In pripovedovala je, da so tam �e od nekdaj. �e iz ?asov avstroogrske. Zgodaj spomladi so zacveteli, ko je bilo drugega cvetja �e zelo malo. Kmalu izza narcis so se pokazali njihovi rde?i sr?asti cvetovi. In nikoli ni bilo drugega dela z njimi, le pozno jeseni jim me moja mama dodala preperelega gnoja okoli korenin. Sicer pa takrat listja ni bilo ve? videti, vendar se je to?no vedelo, kje bodo naslednjo pomlad spet odgnali.

Ja, sr?ki so bili obvezno cvetje v vseh bolj�ih vrtovih tako v mestu kot na de�eli �e davno. Potem so pri�li ?asi, ko nismo ve? cenili starih doma?ih stvari, tudi cvetja ne, in smo hlastali za vsem mogo?im, samo, da je prihajalo od dale? in da je bilo druga?no od �e videnega. Takrat je marsikdo iz vrta odstranil stare potonike, funkije, lilije, krizanteme in tudi sr?ke. Kar nekam izgubili so se.
Danes spet i�?emo stare trajnice, kljub temu, da nam ne manjka vsakr�nih novih in najnovej�ih. Res je med novitetami ne�teto tak�nih, ki si zaslu�ijo na�o pozornost, veliko pa je tudi tak�nih, ki jih bomo zaradi njihove zahtevnosti in neprilagojenosti na�im razmeram kmalu opustili.� Ugotovili pa smo tudi, da na�i stari in prastari star�i niso brez razloga iz roda v rod cenili nekaterih nezahtevnih trajnic. In sr?ki (Dicentra spectabilis) so �e tak�ni.

Neko? smo poznali le rde?o sorto sr?kov, danes je precej raz�irjena tudi tista s popolnoma belimi cvetovi. Obe imata enake zahteve in lastnosti.

Ta� trajnica ima mo?no razrasle in razvejane mesnate korenine, ki v starosti delno olesenijo. Zato je pri presajanju kar nekaj te�av. ?e izkopljemo celo rastlino, jo sicer lahko razdelimo na ve? delov, ki pa mora vsak imeti vsaj en vidno �iv brst. Vse ostale polomljene in porezane korenine ne bodo od koristi. Po presajanju bo trajalo kar nekaj ?asa, da se rastlina spet razbohoti, ker je bolj po?asne rasti. Ko pa se enkrat vraste, je najbolje, da jo pustimo na stalnem mestu leta in leta, tudi desetletja. Mlade rastline, ki jih sodobni vrtnarji vzgajajo iz semen v lon?kih, je tudi najbolje posaditi kar na stalno mesto in jih potem pustiti na miru in brez presajanja.

Sr?ki imajo radi pol sen?no lego in sve�a tla, ki se nikoli ne izsu�ijo in so bogata s humusom. Dose�ejo vi�ino kakih 60 cm in imajo redko razrast. Na uslo?enih poganjkih so nanizani sr?asti cvetovi, ki jih v?asih najdemo tudi v slovenski narodni ornamentiki. Cvetna stebla z listi vred ?ez poletje odmrejo in se znova pojavijo �ele naslednjo pomlad. Zato si moramo dobro zapomniti, kje rastejo, da jih po nemarnem in neprevidnem ne bi pri raznih vrtnih opravilih po�kodovali ali celo uni?ili.

V vrtu sr?ke lepo dru�imo z nekaterimi drugimi trajnicami, ki imajo rade senco ali polsenco. Posebno primerne so kombinacije s hostami ali funkijami, ki ozelenijo pozno pomladi, ko so sr?ki �e odcveteli in se pripravljajo na po?itek. Takrat se bodo hoste �ele prav razko�atile s svojim listjem, ki bo morda tudi delno prekrilo mesta, kjer rastejo sr?ki in tako v gredi ne bo praznin ?ez poletje in zgodnjo jesen, ko so hoste najlep�e.

Sr?ki, beli ali rde?i, so spet moderni in cenjeni. In to si tudi zaslu�ijo, zaradi svoje lepote in tudi zaradi svoje dolgo�ivosti. Ni jih treba saditi vsako leto znova. Kljub temu nas bodo vsako pomlad znova razveseljevali in morda tudi v nas obujali nostalgijo za preprostimi in starimi vrtovi, ki so v na�em otro�tvu morda imeli ?arobno mo?.

Jo�ica Golob-Klan?i?

Slika zgoraj:
Vsak cvet zase je umetnina narave.

Slika spodaj:
Redka razrast� predstavlja posebno pomladno lepoto.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica ?lanka Jo�ica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z mo�em in h?erko na treh hektarjih �e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.

Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/