Med priljubljenimi gorskimi rastlinami, ki jih gojimo v vrtovih, sta tudi planika in encijan. In marsikdo ju posadi skupaj, potem pa se pritožuje, da eden ali drugi životari ali celo umre. V naravi rasteta v?asih sicer blizu drug drugega, nikoli pa na istih rastiš?ih Razli?ne življenske pogoje potrebujeta. A to so že vrtnarske ali naravoslovne finese.
V naravi pri nas in na drugih celinah raste kar nekaj sviš?ev. Tudi vrtnarji so dodatno vzgojili kar nekaj križancev in odbrancev. Tudi pri nas marsikdaj trgovci ponudijo krasne jeseni cveto?e encijane. Ampak po vrtovih jih pa kar ne videvamo. Prezahtevni in preve? pomehkuženi so namre?, da bi preživeli. Tudi tisti, ki rastejo v naravi, imajo ve?inoma tako specifi?ne zahteve, da jih je v vrtu zelo težko gojiti.
Še najpogosteje in z najmanj težavami gojimo kohov sviš? ali encian (Gentiana acaulis ali G.cochiana), ki je sicer v naravi zavarovana rastlina in jo je prepovedano trgati ali celo izkopavati. Sadike iz vrtnarske vzgoje pa naj bi pomagale varovati tiste v naravi. To je zimzelena blazinasta trajnica z velikimi modrimi lijakastimi cvetovi, ki se masovno pojavijo spomladi, potem pa ob?asno in posami?no tudi še skozi poletje ali celo na jesen. V naravi raste v visokogorju na humusnih tleh alpskih travnikov, kjer so rose mo?ne in je torej vlage v tleh in v zraku kar precej. Med drugimi bilkami pa tudi oson?enost ni premo?na. V dolini encijanu radi namenimo prostor v skalnjaku ali na grobu. ?e ima dovolj vlage in hrane, bo v centralni Sloveniji na polnem soncu še preživel, na Krasu in v Slovenskem primorju, kjer je son?na pripeka izrazitejša, zrak pa še bolj suh, pa ima že manj možnosti za preživetje. V?asih ga poletna vro?ina kar pobere. V?asih pa se kdo pritožuje, da se sicer razraste v lepo blazino, cveteti pa no?e. Za to težavo je lahko kriva njegova podhranjenost ali pa premo?no sonce.
S planiko (Leontopodium alpinum), simbolom naših gora, ki je v naravi tudi zavarovana, so gojitvene težave nekoliko druga?ne. V naravi raste v skalnih razpokah in na kamnitih tleh, kjer je suho in vro?e, hrane pa malo. Zato je tudi tako kosmata in bela, cvetki pa majhni. Ko jo posadimo na vrtu, pa ?eprav v skalnjaku, ima po navadi preve? vode in hrane, zato pozeleni in se pretegne. Zraste precej višje, kot zraste v naravi. ?e poskrbimo, da ne bo preve? zalita in preve? pognojena, bo nekoliko bolj podobna tisti v naravi in bo živela bolj dolgo. Planika sodi sicer med kratko žive?e trajnice in jo po nekaj letih rado pobere, ne glede na na?in vzgoje. Najhitreje pa seveda odmrejo tiste, ki so bile gojene v šotnici, mo?no gnojene in tako spodbujene k bogatemu cvetenju.
Poleg naše alpske planike se v vrtnarstvu goji kar nekaj planik, ki izvirajo iz drugih celin in veliko umetno vzgojenih sort, ki se od izvorne razlikujejo po mnogih lastnostih. Nekatere lahko silimo k cvetenju v razli?nih letnih ?asih ali cvetijo zelo dolgo. Nekatere imajo mnogo ve?je ali zelo drobno cvetje ali so bolj kompaktne rasti. Vsem pa je skupno, da nimajo prav dolge življenske dobe.
Cvetove planik in encijanov lahko tudi posušimo za zimske šopke. Še lepše pa se ohranijo, ?e sveže rahlo zasujemo s soljo, ki bo iz njih pobrala vso vlago, oblika cveta in barva pa se bo dobro ohranila.
Jožica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Modremu cvetju kohovega sviš?a se v vrtu ne moremo upreti, v naravi pa ga moramo pustiti pri miru.
Slika spodaj:
Planiko so neko? planinci radi zataknili za klobuk, danes pa to ni ve? znak planin?evega veselja, pa? pa nekulture, saj je to ogrožena in zavarovana rastlina.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Jožica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z možem in h?erko na treh hektarjih že ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/