Planika in encijan ne rasteta skupaj
Med priljubljenimi gorskimi rastlinami, ki jih gojimo v vrtovih, sta tudi planika in encijan. In marsikdo ju posadi skupaj, potem pa se pritouje, da eden ali drugi ivotari ali celo umre. V naravi rasteta v?asih sicer blizu drug drugega, nikoli pa na istih rasti?ih Razli?ne ivljenske pogoje potrebujeta. A to so e vrtnarske ali naravoslovne finese.
V naravi pri nas in na drugih celinah raste kar nekaj svi?ev. Tudi vrtnarji so dodatno vzgojili kar nekaj kriancev in odbrancev. Tudi pri nas marsikdaj trgovci ponudijo krasne jeseni cveto?e encijane. Ampak po vrtovih jih pa kar ne videvamo. Prezahtevni in preve? pomehkueni so namre?, da bi preiveli. Tudi tisti, ki rastejo v naravi, imajo ve?inoma tako specifi?ne zahteve, da jih je v vrtu zelo teko gojiti.
e najpogosteje in z najmanj teavami gojimo kohov svi? ali encian (Gentiana acaulis ali G.cochiana), ki je sicer v naravi zavarovana rastlina in jo je prepovedano trgati ali celo izkopavati. Sadike iz vrtnarske vzgoje pa naj bi pomagale varovati tiste v naravi. To je zimzelena blazinasta trajnica z velikimi modrimi lijakastimi cvetovi, ki se masovno pojavijo spomladi, potem pa ob?asno in posami?no tudi e skozi poletje ali celo na jesen. V naravi raste v visokogorju na humusnih tleh alpskih travnikov, kjer so rose mo?ne in je torej vlage v tleh in v zraku kar precej. Med drugimi bilkami pa tudi oson?enost ni premo?na. V dolini encijanu radi namenimo prostor v skalnjaku ali na grobu. ?e ima dovolj vlage in hrane, bo v centralni Sloveniji na polnem soncu e preivel, na Krasu in v Slovenskem primorju, kjer je son?na pripeka izraziteja, zrak pa e bolj suh, pa ima e manj monosti za preivetje. V?asih ga poletna vro?ina kar pobere. V?asih pa se kdo pritouje, da se sicer razraste v lepo blazino, cveteti pa no?e. Za to teavo je lahko kriva njegova podhranjenost ali pa premo?no sonce.
S planiko (Leontopodium alpinum), simbolom naih gora, ki je v naravi tudi zavarovana, so gojitvene teave nekoliko druga?ne. V naravi raste v skalnih razpokah in na kamnitih tleh, kjer je suho in vro?e, hrane pa malo. Zato je tudi tako kosmata in bela, cvetki pa majhni. Ko jo posadimo na vrtu, pa ?eprav v skalnjaku, ima po navadi preve? vode in hrane, zato pozeleni in se pretegne. Zraste precej vije, kot zraste v naravi. ?e poskrbimo, da ne bo preve? zalita in preve? pognojena, bo nekoliko bolj podobna tisti v naravi in bo ivela bolj dolgo. Planika sodi sicer med kratko ive?e trajnice in jo po nekaj letih rado pobere, ne glede na na?in vzgoje. Najhitreje pa seveda odmrejo tiste, ki so bile gojene v otnici, mo?no gnojene in tako spodbujene k bogatemu cvetenju.
Poleg nae alpske planike se v vrtnarstvu goji kar nekaj planik, ki izvirajo iz drugih celin in veliko umetno vzgojenih sort, ki se od izvorne razlikujejo po mnogih lastnostih. Nekatere lahko silimo k cvetenju v razli?nih letnih ?asih ali cvetijo zelo dolgo. Nekatere imajo mnogo ve?je ali zelo drobno cvetje ali so bolj kompaktne rasti. Vsem pa je skupno, da nimajo prav dolge ivljenske dobe.
Cvetove planik in encijanov lahko tudi posuimo za zimske opke. e lepe pa se ohranijo, ?e svee rahlo zasujemo s soljo, ki bo iz njih pobrala vso vlago, oblika cveta in barva pa se bo dobro ohranila.
Joica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Modremu cvetju kohovega svi?a se v vrtu ne moremo upreti, v naravi pa ga moramo pustiti pri miru.
Slika spodaj:
Planiko so neko? planinci radi zataknili za klobuk, danes pa to ni ve? znak planin?evega veselja, pa? pa nekulture, saj je to ogroena in zavarovana rastlina.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Joica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z moem in h?erko na treh hektarjih e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/