Nekatere trajnice, ki so doma na alpskih meliš?ih, so se v nespremenjeni, torej naravni obliki naselile s ?lovekovo pomo?jo tudi v naše vrtove. V izvirni obliki, brez križanja in podobnih vrtnarskih ?aranj, jih razmnožujemo s setvijo in sadimo v bližino bivališ?. Tako se nekaj gorske lepote lahko naužijemo kar v doma?em vrtu, ?e jih že ne moremo opazovati v naravi.
Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precej druga?ni od tistih v dolini, moramo tem lepoticam prisluhniti in upoštevati njihove posebne želje. Druga?e bodo z njimi le križi in težave. ?eprav radi re?emo, da je treba rastline iz narave ob selitvi v vrtove posaditi na podobna rastiš?a, kot jih imajo v naravi, je treba pri tem še nekaj posebnega posluha za razlike v mikroklimatskih in edafskih rastiš?nih pogojih. Gorska meliš?a so obi?ajno na polnem soncu, ki pa ni tako vro?e, kot v dolini. Zato rastline s teh meliš? v dolini pogosto na polnem soncu ne morejo preživeti. Omejitveni faktor zanje je v dolini vro?ina in son?na pripeka. V polsenci pa marsikatera od teh prav dobro preživi, ?e le poskrbimo tudi, da ne bodo preve? žejne. Seveda to ne velja za vse. Marsikatera gorska lepotica tudi ob budni postrežbi v dolini le stežka preživi. Tudi v botani?nih vrtovih imajo z njimi nemalo težav.
Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrtu razvije obsežne zimzelene blazine, ki se v za?etku poletja okitijo z belimi cvetovi. ?e pa raste na polnem soncu, jo v?asih ob hudi poletni pripeki kar pobere. V polsenci pa ji je mnogo bolj vše?.
Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) pa je pravi drobižek, ki razvije le kakih deset centimetrov obsežno in le nekaj centimetrov visoko blazinico in živo rumeni cvetki se na njej pokažejo ob prvih spomladanskih otoplitvah, pogosto že v januarju ali februarju, ko so temperature vsaj ve?ji del dneva že nad ni?lo. Toda tudi no?na ali siceršnja ob?asna zmrzal ji ne škoduje. Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimo v polsen?no lego.
Alpska krešica (Hutchinsia alpina) je nežna in nizka zimzelena blazinica, ki se zgodaj spomladi prekrije z belimi drobnimi cvetki. Sicer pa se v polsenci lepo razraš?a.
Brezstebeljna lepnica (Silene acaulis) je drobna alpska blazinasta rastlinica, le nekaj cm visoka, ki razvije drobne rožnate cvetke. V naravi ima ve? sorodnic, ki pa so vse po vrsti v vrtovih tako zahtevne, da jih skoraj ni mogo?e gojiti. Rod lepnic (Silene) sicer obsega kar nekaj vrst, ki rastejo tudi v naši naravi in kar nekaj je tudi vrtnarskih križancev, ki niso ni? kaj zahtevni za gojenje, od nizkih do visokih, od belih do rožnatih. Ampak je že tako, da ima posebno vrednost tisto, kar je težko dosegljivo.
Med visokogorskimi trajnicami je ve? takšnih, ki jih v dolini ni mogo?e gojiti, kot tistih, ki se lahko prilagodijo na druga?no mikroklimo in jih zato lahko videvamo po naših vrtovih. Tako gorskih cveto?ih travnikov nikoli ne bo možno ob?udovati v dolini. Vsaj kakšno gorsko cvetlico pa lahko naselimo tudi na vrt, da nas morda spomni na lepo doživetje v gorah ali morda preprosto zato, ker nam je vše?.Vrtnarska vzgoja tistih rastlin iz narave, ki se preprosto pustijo vzgajati, pa naj pripomore k ohranjanju narave, zlasti pa v naravi ogroženih rastlin.
Jožica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Drobna blazinica (brezstebelna lepnica) v vrtu marsikdaj potrebuje druga?ne pogoje, kot v naravi.
Slika spodaj:
Alpska velesa (Dryas octopetala) v naravi prekriva velike površine in tudi v vrtu se lepo razraste.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Jožica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z možem in h?erko na treh hektarjih že ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/