Planika in encijan ne rasteta skupajMed priljubljenimi gorskimi rastlinami, ki jih gojimo v vrtovih, sta tudi planika in encijan. In marsikdo ju posadi skupaj, potem pa se pritouje, da eden ali drugi ivotari ali celo umre. V naravi rasteta v?asih sicer blizu drug drugega, nikoli pa na istih rasti?ih Razli?ne ivljenske pogoje potrebujeta. A to so e vrtnarske ali naravoslovne finese. V naravi pri nas in na drugih celinah raste kar nekaj svi?ev. Tudi vrtnarji so dodatno vzgojili kar nekaj kriancev in odbrancev. Tudi pri nas marsikdaj trgovci ponudijo krasne jeseni cveto?e encijane. Ampak po vrtovih jih pa kar ne videvamo. Prezahtevni in preve? pomehkueni so namre?, da bi preiveli. Tudi tisti, ki rastejo v naravi, imajo ve?inoma tako specifi?ne zahteve, da jih je v vrtu zelo teko gojiti. e najpogosteje in z najmanj teavami gojimo kohov svi? ali encian (Gentiana acaulis ali G.cochiana), ki je sicer v naravi zavarovana rastlina in jo je prepovedano trgati ali celo izkopavati. Sadike iz vrtnarske vzgoje pa naj bi pomagale varovati tiste v naravi. To je zimzelena blazinasta trajnica z velikimi modrimi lijakastimi cvetovi, ki se masovno pojavijo spomladi, potem pa ob?asno in posami?no tudi e skozi poletje ali celo na jesen. V naravi raste v visokogorju na humusnih tleh alpskih travnikov, kjer so rose mo?ne in je torej vlage v tleh in v zraku kar precej. Med drugimi bilkami pa tudi oson?enost ni premo?na. V dolini encijanu radi namenimo prostor v skalnjaku ali na grobu. ?e ima dovolj vlage in hrane, bo v centralni Sloveniji na polnem soncu e preivel, na Krasu in v Slovenskem primorju, kjer je son?na pripeka izraziteja, zrak pa e bolj suh, pa ima e manj monosti za preivetje. V?asih ga poletna vro?ina kar pobere. V?asih pa se kdo pritouje, da se sicer razraste v lepo blazino, cveteti pa no?e. Za to teavo je lahko kriva njegova podhranjenost ali pa premo?no sonce. Več ...
|
|
|