V za?etku maja letošnjega leta sem bil na obisku pri prijazni vrtoljubki An?i Tomažin?i? iz Medvod. Njen vrt slovi po številnih razli?nih hortenzijah in še posebno po ?udovitem drevesu davidiji.
Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Anglež Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Fran?iškanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata. Ime rodu je nastalo po omenjenem misijonarju, v katerem je ena sama vrsta. Ime vrste involucrata pa izhaja iz latinske besede involucre (ogrinjalo, rob?ek, prti?ek). Nemci so ji dali ime Taschentuchbaum (drevo z rob?ki) ali Taubenbaum (golobje drevo), Angleži pa ji re?ejo handkerchief tree (drevo z rob?ki). Ime je dobilo po ovršnih listih, ki spominjajo na rob?ke. Drevo ima piramidasto obliko in zraste v prvotni domovini do 20m, pri nas pa od 6-12m. Cveti v za?etku maja. Cvetovi so združeni v okrogla socvetja, ki jih obdajata dva velika kremasto bela ovršna lista (brakteji) – eden je štiri krat daljši kot drugi in sta opazna že na dale?. Listi so sr?asti in napiljeni; zgoraj so zeleni in gladki, spodaj dlakavi; na dale? so podobni lipovim listom. Plodovi so podobni orehom in dozorijo, ko listje že odpade. Obstaja tudi razli?ek vilmoriniana, ki ima gladke, sinje zelene liste. Dobro uspeva na vlažnih humuznih, a dobro odcednih tleh, v polsenci ali na soncu. Starejše drevo je popolnoma prezimno, mlajše pa je ob?utljivo na hujši mraz.
Na An?inem vrtu ima davidija dominantno mesto, kakršno si to prelepo drevo tudi zasluži. ?e si ga želite ogledati, vas bo lastnica prijazno sprejela. Raste tudi v Arboretumu Vol?ji Potok in v prekrasnem vrtu Luciana Viatorija v italijanski Gorici in morda še kje. Mene je to drevo o?aralo.
Avtor teksta in fotografij: Bojan Repše (junij 2008)
Davidija ima lepo piramidasto obliko
"Rob?ki" na drevesu
Okroglo socvetje obdajata ovršna lista
Vrtoljubka An?a - vedno si vestno zapisuje latinska imena in druge podatke o rastlinah