Na Lipnik iz Zazida je izlet, ki ti nahrani vsa ?utila, je izlet za (malce utrujeno) dušo. Mogo?e sva prekmalu zavila z avtoceste pri Kozini, a ni? hudega. Po navodilih na zaplana net sva brez težav prispela v Zazid, kjer sva parkirala. Peljala sva se skozi Podpe?, ki je res ?isto pod pe?inami Kraškega roba. Nisva se ustavila, da bi si ogledala obrambni stolp iz 11 stoletja in jamo Grad pod njim. Kmalu sva prispela do zapuš?ene železniške postaje nad Zazidom. Ogledate si jo lahko na sliki. Pred davnimi leti so JŽ napeljale vodo, kjer se lahko osvežiš, paziti pa moraš, da ne prestrašiš žabic v koritu (slika). Ob poti so najprej žarele zlato rumene rastline: grmasta šmarna detelja, cipresasti mle?ek, košeni?ica. V prelivajo?ih se modro-rde?ih odtenkih so se šopirile blazinice grebenuše. Golostebelna mra?ica se je že poslavljala, timijan, lan, šetraj, petoprstnik in popon pa so za?eli odpirati prve cvetove. Zaradi sonca je bilo ob?asno gibanje skozi gozd prijetno. Opazila sem ?udovite kukavice: belo dolgolistno naglavko, rjavo gnezdovnico, mušjeliko ma?je uho in pikastocvetno orhidejo. Navadne splavke najprej nisem prepoznala, ker je imela cvetove še nerazvite. Prvi? sem videla, kako se po naravi plazi grahor. Ni še cvetel, menda pa je razli?nih barv. Iskala sem razlike med ozkolistnim plju?nikom in škrlatnomodrim pti?jim semenom, ki sta se skrivala v bližini v družbi s ka?nikom. Lahko verjamete, da sem nemo obstala, ko sem zagledala prvo potoniko. Potem še eno in potem še šopek in šopek in šop....Lepe so te enostavne rože. Na prvem travniku, kjer se odpre pogled na Bržanijo, rastejo perunike. Nekatere že odcvetajo, prav tako posamezne narcise. Zato pa je narcis toliko ve? na travnikih pod Lipnikom. Pravo belo morje. Tam se družijo z rumenimi cvetovi Scopolijevega grinta. Vmes sem opazila tudi posamezne narezljane listi?e kosmatinca. Spraševala sem se, ?e je hrib dobil ime po lipah, ki jih je v okolici precej. (Kot po eni teoriji Hrastovlje po hrastih). Na travnikih rastejo tudi navadne kukavice, strašnice, pti?je mleko, avstrijski gadnjak in še marsikaj drugega. ?isto na vrh nisva šla, ker se je mož ustrašil križa na njem in modrasov. Ne, šalim se. Bil je že utrujen, ker sem se ob vsakem koraku ustavila in ob?udovala cvetje. Pa ogledati sva si še želela svetovno znano cerkev sv, Trojice in njen znameniti Mrtvaški ples. Tako sem vrh prihranila za drugi?. Za ?as, ko bodo na njem cveteli še zlati koreni... Narava je tukaj topla kot mamine dlani. Spo?iješ se v tišini, kjer slišiš vsako sapico v listih, še son?ne žarke, ki se tihotapijo skozi krošnje. (Seveda moraš za to biti sam.) Danes sem ob?utila razliko, ko sem šla po naših hribih. To je bolj kot "moški princip". Dobiš energijo, ob?utek mo?i in ustvarjalnosti.
(zapisala in fotografirala Polona Jamnik)