Vrtnarska razstava v Londonu ob kraljevi pala?i Hampton Court
Pri?akovanje lepega doivetja. Navduenje in veselje nad Pepinim vrtom. Ponos. Neverjetna gne?a. Strpnost do otrok in starejih. Zabava za vse ?lane druine ter pikniki. Zgodovina. Vrtne zgodbe. Vse to in e veliko ve? je vrtnarska razstava ob kraljevi pala?i Hampton Court, ki sem si jo ogledala skupaj s skupino slovenskih vrtnih navduencev ...
(za celoten ?lanek kliknite ve? pod diaprojekcijo)
Vse to in e veliko ve? je vrtnarska razstava ob kraljevi pala?i Hampton Court, ki sem si jo ogledala skupaj s skupino slovenskih vrtnih navduencev v izjemni organizaciji nae revije Roe in vrt ter Kompasa Celje. Ve?ino informacij o vsebini razstave, o tem, kaj je vredno ogleda, smo dobili e na avtobusu, a je kljub temu bil cel(!) dan komaj zadosti za hiter in povren ogled vsega razstavljenega.
Malo dlje sem se zadrala ob estih vrtovih, poimenovanih po estih enah Henrika VIII, ki so s svojimi zna?aji, ivljenji in tudi smrtjo, navdihnile zelo razli?ne, a zanimive zasaditve. Le te so simbolno prikazovale ?arovnitvo, izgubo otrok, lepoto, nenost, nedolnost, pohlep. Izjemen na?in spoznavanja zgodovine, ki se mi je preko rastlin in njihovega pomena, z lahkoto in na prijazen na?in vtisnila v spomin. Razveselili pa so me tudi vzor?ni vrtovi z zasaditvami, prijaznimi do vseh tistih majhnih ivali in uelk, ki so e za?ele izginjati. V spominu mi je ostal vrt, namenjen privabljanju in ohranjanju ka?jih pastirjev. Bilo je tudi nekaj pe?enih vrtov, ki terjajo malo vzdrevanja, rastline pa ne potrebujejo posebne nege. Skratka, prijazno tudi za lastnike.
Nekateri vrtovi so se odzvali na gospodarsko recesijo in ponujali zasaditve iz razli?nih vrst zelenjave, ravno tako atraktivnih kot so trajnice in v ivahnih barvah enoletnic. Zanimivo in okusno, pa tudi vsako leto lahko spremenite barvne kombinacije in okuse zasaditve. Bilo pa so tudi vrtovi, tako elegantnih kot tudi prijazno enostavnih oblik, kjer se je vse ujemalo, pa me nekako niso prevzeli. Ni?esar niso pripovedovali. Bili so samo lepi. Manjkala jim je dua.
Tega pa ne morem re?i za Pepin vrt, delo rok zagnanega, trmastega in vztrajnega slovenskega para, ki je propovedoval svojo posebno zgodbo. Zgodbo o Krasu in njegovih ljudeh, ki je prepri?ala ocenjevalce, da so mu v kategoriji malih vrtov podelili obe najviji priznanji - zlato medaljo in posebno nagrado za najbolji mali vrt. Popolnoma upravi?eno, saj je Pepin vrt prav izstopal s svojo preprosto lepoto in zgodovino, ki si jo slial epetati iz vsakega krakega kamna posebej. Pepin vrt prinaa sporo?ilo o zadovoljstvu in spokojnosti ter eljo po ohranjanju narave in tradicije. Resni?no lepo in toplo mi je bilo pri srcu, ko sem stala med mnoico, ki je dala ?utiti priznanje tako vrtu kot njunima ustvarjalcema.
Obiskovalci razstave so bili neverjetni (kot so Anglei vedno). Nobene slabe volje, prerivanja ali nestrpnosti. O?itno je to zanje pravi druabni dogodek, na katerega se temeljito pripravijo. Pa tudi organizatorji zanje dobro poskrbijo. Vsepovsod je zadosti stolov, miz, okrep?evalnic, pomo?nikov, ki usmerjajo, svetujejo ali kako druga?e pomagajo. Na voljo so elektri?ni vozi?ki za stareje, pa tudi kovinska steza, za primer slabega vremena, je peljala naokoli po celem sejmu. Prijatelji, pari ali cele druine si prinesejo odeje, malico, se ve?inoma posedejo kar po tleh in uivajo. Kar malo sem jim zavidala, saj sem si resni?no elela ogledati vse in si zato daljega odmora nisem privo?ila.
Na prostem je bilo ogromno razstavljavcev okrasnih predmetov za vrt. Nekateri so bili izjemno originalni, nekateri malo manj, za nekatere pa tudi nisem uganila ?emu sluijo. Po dolgem ?asu sem videla golobnjake, take kot smo jih imeli tudi pri nas, pa sedaj vem samo e za enega. Vse to bi morali videti tudi mnogi nai rokodelci, saj je potencialnih kupcev kvalitetne opreme in vrtnih dodatkov, tudi pri nas veliko.
V otorih se je nalo marsikaj zanimivega. Bilo je veliko rezanega cvetja, mo?nih barv, dogajale so se modne revije, organizirana so bila najrazli?neja svetovanja, predstavljene so bile manje zasaditve. ?isto pa sta me presenetili dve zelo zanimivi in zelo bogati majhni razstavi. Eno je bila razstava orhidej z neverjetno lepimi primerki rastlin, drugo pa razstava mesojedk. Sicer sta se v tistih otorih kar malo izgubili, vendar smo ju najbolj vztrajni vseeno odkrili.
Z zadnjimi atomi mo?i sem si, tik pred zaprtjem razstave, ogledala e kraljeve vrtove in za rep ujela pogled v kuhinjo Henrika VIII.
Vrtnarska razstava v Hampton Court-u je vsekakor vredna obiska in lahko bi, brez kan?ka slabe vesti, priporo?ala njen ogled vsakemu vrtnarskemu navduencu. Je pa to razstava za vse okuse; namenjena, da vsak nekaj najde zase ali pa da samo uiva v vzduju in dogajanju. Temu je vse podrejeno, zato se na trenutke zazdi, da so rastline ele na drugem mestu.
Tekst in fotografije: Alenka Gorza
(za pove?an prikaz kliknite slike in nato kliknite e gumb Celoten zaslon)