Z leti se starajo tudi naši okrasni vrtovi. Grmovnice in drevesa so zrasli, sence je vsako leto ve? in pred desetletji na takrat son?ne grede zasajene rastline zdaj v senci ne uspevajo ve?. Zato smo ali pa še bomo posadili rastline, ki prenašajo ali imajo celo rade senco.
Med najbolj primernimi in atraktivnimi trajnicami v sen?nem vrtu so prav gotovo hoste. Ljubiteljski in poklicni vrtnarji so jih sicer sadili že v prejšnjih stoletjih, a v zadnjih treh desetletjih so, najprej v ZDA, postale prava modna rastlina. Žlahtnitelji so takoj zaslutili dober posel in že v nekaj letih smo ljubitelji okrasnih rastlin dobili vrsto novih kakovostnih in dopadljivih sort teh trajnic. Pred dobrim desetletjem je navdušenje za hoste doseglo tudi Evropo, ki zdaj v žlahtniteljskih prizadevanjih in uspehih skorajda že ne zaostaja ve? za Amerikanci. Slovenci poznanih žlahtniteljskih dosežkov sicer še nimamo, je pa med nami že kar nekaj ljubiteljic in ljubiteljev, katerih zbirke host so troštevi?ne. Ko so lani po vstopu v Evropsko Zvezo odpadle ovire pri uvozu rastlin iz drugih ?lanic EU, se je zanimanje za gojenje host pri nas še pove?alo.
Intenzivno svetovno žlahtniteljstvo zadnjih desetletij je kljub zahtevnemu in ve? kot petletnemu delu, ki je potrebno za vzgojo in predstavitev vsake nove sorte na tržiš?u, dalo zavidljive rezultate. Zdaj je registriranih okoli 4000 razli?nih sort, dobri poznavalci host pa ocenjujejo, da jih je od tega vsaj nekako 500 sort med seboj toliko razli?nih, da njihove lastnosti in izgled opazno odstopajo od drugih, sorodnih.
Temeljni cilji žlahtniteljev host v zadnjih desetletij so:
- sorte z zelenimi listi s ?imbolj kompaktnim tkivom, ki pove?a odpornost rastline v dežju in obstojnost barve listov na soncu
- sorte z (zlato)rumenimi listi, ki svojo barvo obdržijo skozi vso rastno sezono in so ?imbolj odporne na son?no svetlobo; listi morajo biti ?imbolj ?vrsti
- sorte z modrimi listi - so ve?inoma potomke H. sieboldiana 'Elegans' (ve?ji, ?vrsti, lepo oblikovani listi); barva naj bi bila vso rastno sezono ?im bolj modra in ?imbolj obstojna tako na vsaj delno sonce kot na dež
- pisanolistne (variegata) sorte v vseh mogo?ih razporeditvenih kombinacijah in tonih zelene, modre, rumene in bele s ?im boljšo in ?imbolj ?vrsto zgradbo listov. Po?asi prihajajo tudi rde?i barvni toni, za zdaj so to le redke sorte host z rde?imi stebli (npr. One Man's Treasure, 1999, 'Harry van de Laar', 2004)
- ?im bolj atraktivno cvetenje, modno zanimivi so diše?i cvetovi (ve?inoma potomci hoste plantaginea)
- pester razpon v velikosti listov, dosegljive so miniaturne sorte z listi, velikimi komaj dober centimeter, listi orjaških sort pa lahko dosežejo in celo presežejo 40 cm.
- pester izbor sort glede na obliko listov - obstajajo že sorte z ozkimi, me?astimi listi, pa spet sorte, katerih listi so skoraj okrogli
- sorte s pove?ano obstojnostjo na soncu (kot jo ima npr. že omenjena hosta plantaginea)
- sorte, ki so (vsaj nekoliko) manj vabljive za najve?je sovražnike host - za polže (taka hosta je na primer Sum and Substance)
Ob vsem dolgoletnem na?rtno usmerjenem žlahtniteljskem delu pa je zanimivo, da je kar nekaj novejših uspešnic nastalo povsem slu?ajno. Hoste so namre? dokaj nagnjene k mutacijam. Za klasi?no razmnoževanje host je verjetnost za mutant 1:100.000. Ko pa so hoste zaradi velikega zanimanja na tržiš?u pred leti pri?eli razmnoževati s tkivno kulturo, so ugotovili, da so mutacije še pogostejše in se na okoli vsakih 20.000, na ta na?in razmnoženih host, pojavi potomec, ki je druga?en od mati?ne sorte in ima lahko povsem druga?en izgled. ?e in ko se potrdi kvaliteta takega mutanta, imamo kmalu na tržiš?u novo sorto..