Agastache foeniculum, mehi�ki o�ep

Mehi�ki o�ep je priljubljena aromati?na trajnica, ki bogato cveti celo poletje. Njeni drobni, v pokon?na socvetja zdru�eni cvetovi privabljajo ?ebele in metulje.
V naravi raste na odprtih, kamnitih in pe�?enih rasti�?ih v ZDA in v Mehiki.
A. foeniculum je pokon?na grmasto rasto?a trajnica z di�e?imi listi z vonjem po jane�u in cvetovi, ki privabljajo mno�ico ?ebel in metuljev.. Visoka stebla so mo?no razvejana. Zeleni listi jaj?aste oblike z nazob?anim robom imajo mo?an vonj po jane�u. Majhni, cevasti modri cvetovi so zdru�eni v velika pokon?na socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Zraste do 100 cm v vi�ino in do 40 cm v �irino. V naravi raste na poljih in travnikih severnih predelov Severne Amerike. Najlep�e uspevajo na zelo son?nih rasti�?ih in v bogati, odcedni zemlji. Nekatere vrste so kratko �ive?e trajnice, a se same razmno�ujejo s semeni. Pri nekaterih je priporo?ljivo, da se odcveteli cvetovi sproti odstranjujejo. Pozno poleti in ob su�nih poletjih, lahko listi nekoliko odpadejo. V kolikor so posajeni v te�ka tla, so malo bolj ob?utljivi na mraz, saj ne marajo zimske mokrote.
V okrasne namene je posebno zanimiv kri�anec 'Blue Fortune', ki je nekoliko ni�je in bolj ko�ate razrasti, cvetovi pa so intenzivnej�e modre barve. Je kri�anec med obema omenjenima vrstama.
Mehi�ki o�ep sadimo na cvetli?ne grede v dru�bo hermelik, jesenskih aster, japonskih anemon, lepih o?k, rmana, gavre, ameri�kega slamnika in okrasnih trav. Lep je tudi na zeli�?nem vrtu.

Amsonia taberanemontana, vrbolistna vrbica, amsonija

Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebe�ko modrih cvetovih in lepih jesenskih barvah.
Izvira iz Severne Amerike, kjer je raz�irjena v gozdovih, na vla�nih travnikih in na bolj suhih kamnitih predelih med skalami.
Vrbolistna vrbica je �opasta trajnica s pro�nimi stebli modrikaste barve. Listi so nekoliko �ir�i in nekako papirnati na otip. Svetlo modri zvezdasti cvetovi se odpirajo v rahlih in nekoliko pove�avih socvetjih. Jeseni se obarva �ivahno rumeno. Najlep�e uspevajo na polnem soncu ali v polsenci, v rodovitnih, odcednih tleh. So po?asi rasto?e gru?aste trajnice. Imajo pokon?na stebla, ki izra�?ajo iz ene to?ke tik nad zemljo. S?asoma se �tevilo stebel pove?uje, tako da rastlina zraste v pravi grmi?ek. Pozno pomladi se na steblih, ki so v?asih nekoliko modrikasta, za?nejo razvijati vijoli?no modri popki. Iz njih se na za?etku poletja razcvetajo svetlo modri cvetovi, ki imajo prav edinstven odtenek modre, kakr�nega poznamo le pri malokateri drugi trajnici. Po obliki nekoliko spominjajo na cvetove zimzelena (Vinca). Zanimivi so tudi plodovi oziroma semena, ki so lahko do 12 cm dolga. Listi so izmeni?no name�?eni vzdol� stebla in se po obliki in velikosti nekoliko razlikujejo. Lahko so zelo ozki, podobni iglicam ali celo suli?asti in ovalni. Jeseni se listi in stebla obarvajo rumeno, kar izgleda izjemno privla?no. Ko jih posadimo, potrebujejo nekaj ?asa, da se lepo vrastejo. Dolgo ?asa uspevajo na istem mestu. Lepe so tudi za rezano cvetje. Nekatere vrste vsebujejo belo teko?ino, ki ob rezu prite?e iz stebla. Da bi vrbica v vazi ?im dalj ?asa obdr�ala sve�ino, moramo ?im hitreje zaustaviti odtekanje teko?ine s tem, da steblo pomo?imo v vro?o vodo ali ga za�gemo s plamenom.
Vrbico sadimo na cvetli?no gredo v dru�bo rmana, hermelik, kadulje, flomisa, ameri�kega slamnika, japonskih anemon , jesenskih aster in okrasnih trav.

Astrantia major, zali kobul?ek

Zali kobul?ek je ena izmed lep�ih trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi. Ti so neprecenljivi za rezano cvetje, saj cvetovi dolgo ?asa ohranijo sve�ino.
V naravi raste na vla�nih alpskih travnikih in po gozdovih Evrope in Azije.
A. major je trpe�na trajnica, ki zraste do 60 cm v vi�ino in do 40 cm v �irino. Dlanasti listi so zeleni in globoko, tri do pet krpasti. V naravi cveti belo, v?asih ro�nato. Velikost cvetov je razli?na, od 2,5 do 9 cm v premeru. Sorte z ve?jimi cvetovi so izjemno cenjene kot rezano cvetje. V polsen?ni legi cveti bogatej�e in dalj ?asa kot na vro?em soncu. Vzgojili so mnogo sort, ki se razlikujejo nekoliko po vi�ini, predvsem pa po barvi cvetov. Ti so lahko beli, ro�nati in v razli?nih odtenkih rde?e. Posebno lepi so tisti temno rde?i. Ena izmed najnovej�ih sort ima cvet celo iz treh barv - bele, zelene in rde?e. Poznamo tudi sorto z rumeno pisanimi listi in belimi cvetovi. Najlep�e uspevajo v bogatih, vedno vla�nih tleh na soncu ali v polsenci. Je �opasto rasto?a trajnica z lepimi listi. Ti so zeleni, dlanasti in ponavadi globoko deljeni. Poleti se na koncu dolgih razvejanih stebel razvijejo glavi?asta socvetja, ki so po obliki podobna enemu samemu cvetu. Cvetijo dolgo ?asa ve?inoma celo poletje. Odcvetele cvetove je priporo?ljivo sproti odstranjevati, s tem olaj�amo razrast novemu cvetju, hkrati pa prepre?imo nastajanje semena. Zali kobul?ek je v ugodnih rastnih razmerah namre? samosevna rastlina. Ko ga posadimo, se sprva razra�?a nekoliko po?asneje. Ponekod lepo zacveti �ele po dveh letih. Ko pa se enkrat dodobra ukorenini, uspeva na istem mestu dolgo ?asa.
Zali kobul?ek sadimo na cvetli?no gredo, kjer bo lepo pri�el do izraza v dru�bi kadulje, plahtice, ma?je mete, vzhodnja�kega maha, rmana, grozdaste plamenke in perjanke.

Besedilo in fotografije, razen foto 5 in 6 Sam McCully
Bernarda Strgar Satler

Di�e?i listi mehi�kega o�epa z vonjem po jane�u in cvetovi, ki privabljajo mno�ico ?ebel in metuljev.

Mehi�ki o�ep je trajnica z lepo, pokon?no rastjo, ki jo lahko sadimo na cvetli?ne grede. Na fotografiji v dru�bi mehkodlake plahtice in tradeskancije.

Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebe�ko modrih cvetovih.

Zali kobul?ek je ena izmed lep�ih trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi.Na fotografiji v dru�bi ma?je mete.

Vrbolistna vrbica na vrtni gredi v dru�bi okrasnega pelina s sivimi listi in kadulje z modrimi cvetovi. Foto Sam McCully

Na gredi jeseni - rumeni listi vrbice v opredju fotografije. Foto Sam McCully

Zali kobul?ek z belimi cvetovi v dru�bi host.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica ?lanka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih ?rnu?ah �e vrsto let vzgaja in prodaja mno�ico v na�ih klimatskih razmerah preizku�enih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.

Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.