Trajnice vse bolj pridobivajo na veljavi, saj si marsikdo, ki jih je za?el spoznavati, brez njih svojega vrta ne more ve? predstavljati. Trajnice je težko zamenjati s katerokoli drugo skupino rastlin, v zvezi z njihovo vlogo v vrtu - in to je - dopolnjevanje osnovnega ogrodja, ki ga v vrtu predstavljajo drevesa, grmovnice in neživi elementi, kot so voda, ograje, poti, škarpe in drugo. Trajnice so tista skupina rastlin, ob kateri lahko najbolj izrazito opazujemo spreminjanje narave tekom letnih ?asov - spomnimo se samo na visoke trajnice, ki v eni rastni sezoni, takoreko? iz 'ni?' zrastejo tudi do dva metra visoko. In druge, ki ostanejo pri tleh, a so v svojem ?asu prav tako izrazite. ?e bi dolo?eno mesto v vrtu, kjer raste kakšna trajnica med rastno dobo ve?krat fotografirali, recimo enkrat mese?no, bi bili presene?eni in navdušeni nad razvojem in vsemi spremembami, ki bi se dogajale. Torej, trajnice prinesejo v vrt ?ar in raznolikost, kar je njihova glavna zna?ilnost.
V zadnjih letih se je na slovenskem tržiš?u pojavilo veliko razli?nih sort in vrst trajnic, ki smo jih vzgojili doma, kakor tudi tistih
iz uvoza. ?e pomislimo, da je bilo še pred kakšnimi petimi leti v Sloveniji mogo?e kupiti najve? dvesto razli?nih trajnic, sedaj pa jih imamo v vodilnih vrtnarijah preko 1000 razli?nih in število se še pove?uje, smemo re?i, da smo dosegli lep uspeh.
Poleg trajnic, ki so vzgojene v Sloveniji in so prilagojene našemu podnebju, je na tržiš?u ogromno tudi trajnic iz uvoza - teh je celo vedno ve?, tako po izboru, kakor tudi po koli?ini. Sedanji izbor je torej dovolj obsežen.
?e primerjamo vrtnarije s trajnicami v Sloveniji s tistimi v tujini, so razlike v izboru in številu še vedno zelo velike. Vendar pa moramo pri tem upoštevati posebnosti slovenskega tržiš?a in našo kupno mo?. Ob upoštevanju tega, bi si upala re?i, da smo slovenski gojitelji trajnic na dobri poti, da bomo ob takem razvoju kmalu dosegli vrtnarije v tujini. Seveda, ob tej omembi ne moremo govoriti o specializiranih vrtnarijah, namenjenih pravim ljubiteljem in poznavalcem trajnic, torej ljudem, ki so pripravljeni za novo ali posebno sorto pla?ati tudi kakšen tolar oz. evro ve?, kot smo to navajeni v Sloveniji.
Kako pa smo se v Sloveniji, vzporedno s prihodom vseh teh novih vrst in sort trajnic potrudili, da bi jih spoznali in uspešno uporabljali, zlasti tiste, ki so bile doslej popolnoma neznane? Kako so se novim rastlinam s svojim u?nim programom prilagodile strokovne šole in druge ustanove, ki skrbijo za razvoj znanja? Kako so vrtni centri, vrtnarije in drevesnice, ki prodajajo trajnice poskrbele za izobraževanje svojih kadrov?
Poklicne in strokovne srednje šole poznavanje trajnic in rabo še vedno postavljajo dale? v ozadje - vse je pred njimi - zelenjava, enoletnice, drevnina in grmovnice. To je velika škoda, saj menim, da bi morali vrtnarji vseh stopenj imeti neko splošno in enakovredno znanje o vseh skupinah vrtnih rastlin. To bi bilo dobrodošlo za njih same, za njihovo strokovno verodostojnost in za ve?jo vsebinsko ter oblikovno pestrost v vrtovih in parkih.
Znanje o trajnicah med strokovnjaki, iz vrtnarskih šol ali univerze je, kakor lahko ugotavljamo premajhno. Za?eli bi lahko že ?isto pri osnovi, torej pri sami definiciji o tem, kaj trajnice so. Premnogi namre? strokovno izraz trajnice posplošeno uporabljajo kar vse povprek - za lesnate rastline, eksote in še za kaj drugega. Naj navedem le enega izmed primerov. Nedavno je bil v eni izmed revij za ljubitelje vrta priložen oglas podjetja, ki prodaja razli?na gnojila, substrate in druge izdelke za vrt. V oglasu so imeli naslove kot so 'Sajenje vrtnic in ostalih trajnic' (od kdaj spadajo vrtnice med trajnice?), 'Prezimitev eksoti?nih in balkonskih trajnic', kjer so med balkonske trajnice uvrš?ali citruse, lovor, oleander in druge rastline, ki jih v celinski klimi gojimo kot posodovke, druga?e pa spadajo med sredozemska drevesa oz. grmovnice. Strokovni izraz za vrtne trajnice smemo uporabljati za neolesenele, torej zelnate rastline, ki živijo po ve? let in prav bi bilo, da bi se držali dosledne in pravilne uporabe tega termina. Ali je to morda preve? zahtevno? Taki oglasi in temu primerno ravnanje v praksi ustvarjajo zmedo in škodujejo stroki kot celoti. Kdaj bomo v Sloveniji v vrtnarski stroki raz?istili in zaš?itili osnovna strokovna na?ela?
Pri poznavanju trajnic smo za?eli z definicijo. Kakšne pa so druge lastnosti rastlin, ki jih je potrebno upoštevati in jih poznati? Izbira primernega rastiš?a je osnovna in nadvse pomembna. Da ne bomo host sadili na son?na mesta in dobro odcedna tla in obratno, hermelik v senco in težka ilovnata tla. Kaj so poleg rastiš?a še kriteriji po katerih izbiramo trajnice? Ve?inoma se najprej sprašujemo po cvetu - barvi cvetov in ?asu cvetenja. Zato mnogi vrtni centri prodajajo trajnice z živobarvnimi slikami cvetov. Cvet je sicer zelo pomemben, vendar to ne more biti edino vodilo pri izbiri. Kaj pa oblika rasti trajnice? Nekatere trajnice so zaradi oblike rasti vredne ob?udovanja vse od takrat, ko pomladi odženejo, pa do pozne jeseni, ko se listi in poganjki posušijo. Ali ni to pomembnejše ali vsaj enako pomembno kot cvetovi sami, ki nas pri nekaterih trajnicah razveseljuejo le nekaj tednov na leto, potem pa ostanejo le listi. Kaj pa listi? Tudi listi so pomebni, saj so lahko v?asih bolj zanimivi in atraktivni od samega cveta. Spomnimo se samo na pisanolistne žajblje, rde?elistno iskrnico, rumenolistni šaš, srebrnolistni pelin in druge. Poleg tega je potrebno vedeti tudi, kdaj in kako trajnica pomladi odžene in na kakšen na?in jeseni propade. Potem je treba vedeti na kakšno razdaljo jih sadimo, da bomo dosegli lepo razrast in izgled. Pomembno je tudi to, da so rastline zdrave in ?im manj ob?utljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo pti?e.
To naj bi bili nekateri izmed kriterijev, po katerih izbiramo trajnice. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da izbira trajnic le na podlagi barve cvetov ni najboljša in nam za lepo rastlino še tako izjemna fotografija na prodajnem mestu, ki bo zataknjena v lon?ek, ne bo prinesla zadovoljstva, ?e bo le-ta edino merilo za izbiranje.
Pri izbiri trajnic v vrtnih centrih in vrtnarijah bi rada opozorila še na nekaj. To je na izgled trajnic v lon?ku, ki je povezan z samim na?inom gojitve. V specializiranih vrtnarijah s trajnicami jih gojimo ve?inoma na prostem, kajti tam se dodobra utrdijo in primerno razrastejo preden pridejo do kon?nega kupca. Ravno tako pri gojitvi ne pretiravamo s koli?ino gnojil in dognojevanjem, ker to pri trajnicah, ki so namenjene predvsem za saditev na prosto, ni potrebno. Zaradi tega trajnice v lon?ku ne izgledajo tako bogato in razkošno kakor enoletnice in balkonsko cvetje. Te rastline so gojene v rastlinjakih, njihov gnojenje je strogo kontrolirano, njihov rok trajanja je omejen, saj so namenjene le za eno rastno sezono. V vrtnih centrih pa se vse pogosteje pojavljajo trajnice, ki so uvožene iz tujine ali gojene v vrtnarijah z enoletnicami in balkonskim cvetjem in so gojene na enak na?in kakor enoletnice - torej v rastlinjakih in so ve?inoma pregnojene. Zaradi tega v lon?kih v prodajnem centru izgledajo zelo lepo in privla?no, vendar pa moram opozoriti, da tako gojene trajnice velikokrat niso dovolj trpežne, da bi lepo uspevale tudi na prostem. Pa? zato, ker so siljene in prehitro gojene, da bi se v vrtnariji na prostem lahko dovolj utrdile. Ker kupci s tem niso dovolj dobro seznanjeni in kupijo, ne da bi prav vedeli, siljeno rastlino kot trajnico. Po presaditvi na prosto pa potem velikokrat propade. S tem se širi slab sloves in nezadovoljstvo nad vsemi trajnicami. Posebej je to pomembno pri jesenskem sajenju trajnic. Siljene in prehitro gojene trajnice bodo zelo težko preživele slede?o zimo.
Vrtne trajnice, ki jih imamo tudi v Sloveniji ?edalje ve?, bi bilo treba bolje poznati in jih pravilno uporabljati. Da bi bile poklicnim oblikovalcem vrtov in parkom v ponos, ljubiteljem in nam vsem pa v ve?je zadovoljstvo in veselje.
Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar Satler
Greda s trajnicami je poleti v polnem razcvetu.
Del vrta, kjer so poleg trajnic in grmov nameš?ene tudi opore, ki lahko služijo samo za okras.
Trajnice na javni površini v Ljubljani (cestni otok Žale) - te morajo biti še prav pazljivo izbrane, da bodo lepe ve?ji del leta in ne bodo zahtevale preve? oskrbe.
Pri izbiri trajnic smo premalo pozorni na same oblike cvetov - okrogle, pokon?ne, ploš?ate in druge.
Pogostot pozabimo na liste: Foeniculum vulgare 'Red', rde?elistni koroma?, Salvia officinalis 'Berggarten', žajbel s srebrnimi listi, Origanum vulgare 'Aureum', dobra misel z rumenimi listi - vse te dišavnice nas presene?ajo z obliko in barvo svojih listov.
Greda z rododendroni in modrolistnimi hostami.
Ena izmed rde?elistnih hermelik - lepa je že pomladi, ko za?ne odganjati.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih ?rnu?ah že vrsto let vzgaja in prodaja množico v naših klimatskih razmerah preizkušenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.