Pogled na trajnice v Sloveniji
Kako poznamo in obravnavamo vrtne trajnice?

Trajnice vse bolj pridobivajo na veljavi, saj si marsikdo, ki jih je začel spoznavati, brez njih svojega vrta ne more več predstavljati. Trajnice je težko zamenjati s katerokoli drugo skupino rastlin, v zvezi z njihovo vlogo v vrtu - in to je - dopolnjevanje osnovnega ogrodja, ki ga v vrtu predstavljajo drevesa, grmovnice in neživi elementi, kot so voda, ograje, poti, škarpe in drugo. Trajnice so tista skupina rastlin, ob kateri lahko najbolj izrazito opazujemo spreminjanje narave tekom letnih časov - spomnimo se samo na visoke trajnice, ki v eni rastni sezoni, takorekoč iz 'nič' zrastejo tudi do dva metra visoko. In druge, ki ostanejo pri tleh, a so v svojem času prav tako izrazite. Če bi določeno mesto v vrtu, kjer raste kakšna trajnica med rastno dobo večkrat fotografirali, recimo  enkrat mesečno, bi bili presenečeni in navdušeni nad razvojem in vsemi spremembami, ki bi se dogajale. Torej, trajnice prinesejo v vrt čar in raznolikost, kar je njihova glavna značilnost.

V zadnjih letih se je na slovenskem tržišču pojavilo veliko različnih sort in vrst trajnic, ki smo jih vzgojili doma, kakor tudi tistih
iz uvoza. Če pomislimo, da je bilo še pred kakšnimi petimi leti v Sloveniji mogoče kupiti največ dvesto različnih trajnic, sedaj pa jih imamo v vodilnih vrtnarijah preko 1000 različnih in število se še povečuje, smemo reči, da smo  dosegli lep uspeh.
Poleg trajnic, ki so vzgojene v Sloveniji in so prilagojene našemu podnebju, je na tržišču  ogromno tudi  trajnic iz uvoza - teh je celo vedno več, tako po izboru, kakor tudi po količini. Sedanji izbor je torej dovolj obsežen.

Če primerjamo vrtnarije s trajnicami v Sloveniji s tistimi v tujini, so razlike v izboru in številu še vedno zelo velike. Vendar pa moramo pri  tem upoštevati posebnosti slovenskega tržišča in našo kupno moč. Ob upoštevanju tega, bi si upala reči, da smo slovenski gojitelji trajnic na dobri poti, da bomo ob takem razvoju kmalu dosegli vrtnarije v tujini. Seveda, ob tej omembi ne moremo govoriti o specializiranih vrtnarijah, namenjenih pravim ljubiteljem in poznavalcem trajnic, torej ljudem, ki so pripravljeni za novo ali posebno sorto plačati tudi kakšen tolar oz. evro več, kot smo to navajeni v Sloveniji.

Kako pa smo se v Sloveniji, vzporedno s prihodom vseh teh novih vrst in sort trajnic potrudili, da bi jih spoznali in uspešno uporabljali, zlasti tiste, ki so bile doslej popolnoma neznane? Kako so se novim rastlinam s svojim učnim programom prilagodile strokovne šole in druge ustanove, ki skrbijo za razvoj znanja? Kako so vrtni centri, vrtnarije in drevesnice, ki prodajajo trajnice poskrbele za izobraževanje svojih kadrov?

Poklicne in strokovne srednje šole poznavanje trajnic in rabo še vedno postavljajo daleč v ozadje - vse je pred njimi - zelenjava, enoletnice, drevnina in grmovnice. To je velika škoda, saj menim, da bi morali vrtnarji vseh stopenj imeti neko splošno in enakovredno znanje o vseh skupinah vrtnih rastlin. To bi bilo dobrodošlo za njih same, za njihovo strokovno verodostojnost in za večjo vsebinsko ter oblikovno pestrost v vrtovih in parkih.

Znanje o trajnicah med strokovnjaki, iz vrtnarskih šol ali univerze je, kakor lahko ugotavljamo premajhno. Začeli bi lahko že  čisto pri osnovi, torej pri sami definiciji o tem, kaj trajnice so. Premnogi namreč strokovno izraz trajnice  posplošeno uporabljajo kar vse povprek - za lesnate rastline, eksote in še za kaj drugega. Naj navedem le enega izmed primerov. Nedavno je bil v eni izmed revij za ljubitelje vrta priložen oglas podjetja, ki prodaja različna gnojila, substrate in druge izdelke za vrt. V oglasu so imeli naslove kot so 'Sajenje vrtnic in ostalih trajnic' (od kdaj spadajo vrtnice med trajnice?), 'Prezimitev eksotičnih in balkonskih trajnic', kjer so med balkonske trajnice uvrščali citruse, lovor, oleander in druge rastline, ki jih v celinski klimi gojimo kot posodovke, drugače pa spadajo med sredozemska drevesa oz. grmovnice. Strokovni izraz za vrtne  trajnice smemo uporabljati za neolesenele, torej zelnate rastline, ki živijo po več let in prav bi bilo, da bi se držali dosledne in pravilne uporabe tega termina. Ali je to morda preveč zahtevno? Taki oglasi in temu primerno ravnanje v praksi ustvarjajo zmedo in škodujejo stroki kot celoti. Kdaj bomo v Sloveniji v vrtnarski stroki razčistili in zaščitili osnovna strokovna načela?

Pri poznavanju trajnic smo začeli z definicijo. Kakšne pa so druge lastnosti rastlin, ki jih je potrebno upoštevati in jih poznati? Izbira primernega rastišča je osnovna in nadvse pomembna. Da ne bomo host sadili na sončna mesta in dobro odcedna tla in obratno, hermelik v senco in težka ilovnata tla. Kaj so poleg rastišča še kriteriji po katerih izbiramo trajnice? Večinoma se najprej sprašujemo po cvetu - barvi cvetov in času cvetenja. Zato mnogi vrtni centri prodajajo trajnice z živobarvnimi slikami cvetov. Cvet je sicer zelo pomemben, vendar to ne more biti edino vodilo pri izbiri. Kaj pa oblika rasti trajnice? Nekatere  trajnice so zaradi oblike rasti vredne občudovanja vse od takrat, ko pomladi odženejo, pa do pozne jeseni, ko se listi in poganjki posušijo. Ali ni to pomembnejše ali vsaj enako pomembno kot cvetovi sami, ki nas pri nekaterih trajnicah razveseljuejo le nekaj tednov na leto, potem pa ostanejo le listi. Kaj pa listi? Tudi listi so pomebni, saj so lahko včasih bolj zanimivi in atraktivni od samega cveta. Spomnimo se samo na pisanolistne žajblje, rdečelistno iskrnico, rumenolistni šaš, srebrnolistni pelin in druge. Poleg tega je potrebno vedeti tudi, kdaj in kako trajnica pomladi odžene in na kakšen način jeseni propade. Potem je treba vedeti na kakšno razdaljo jih sadimo, da bomo dosegli lepo razrast in izgled. Pomembno je tudi to, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče.

To naj bi bili nekateri izmed kriterijev, po katerih izbiramo trajnice. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da izbira trajnic le na podlagi barve cvetov ni najboljša in nam za lepo rastlino še tako izjemna fotografija na prodajnem mestu, ki bo zataknjena v lonček, ne bo prinesla zadovoljstva, če bo le-ta edino merilo za izbiranje.

Pri izbiri trajnic v vrtnih centrih in vrtnarijah bi rada opozorila še na nekaj. To je na izgled trajnic v lončku, ki je povezan z samim načinom gojitve. V specializiranih vrtnarijah s trajnicami jih gojimo večinoma na prostem, kajti tam se dodobra utrdijo in primerno razrastejo preden pridejo do končnega kupca. Ravno tako pri gojitvi ne pretiravamo s količino gnojil in dognojevanjem, ker to pri trajnicah, ki so namenjene predvsem za saditev na prosto, ni potrebno. Zaradi tega trajnice v lončku ne izgledajo tako bogato in razkošno kakor enoletnice in balkonsko cvetje. Te rastline so gojene v rastlinjakih, njihov gnojenje je strogo kontrolirano, njihov rok trajanja je omejen, saj so namenjene le za eno rastno sezono. V vrtnih centrih pa se vse pogosteje pojavljajo trajnice, ki so uvožene iz tujine ali gojene v vrtnarijah z enoletnicami in balkonskim cvetjem in so gojene na enak način kakor enoletnice - torej v rastlinjakih in so večinoma pregnojene. Zaradi tega v lončkih v prodajnem centru izgledajo zelo lepo in privlačno, vendar pa moram opozoriti, da tako gojene trajnice velikokrat niso dovolj trpežne, da bi  lepo uspevale tudi na prostem. Pač zato, ker so siljene in prehitro gojene, da bi se v vrtnariji na prostem lahko dovolj utrdile. Ker kupci s tem niso dovolj dobro seznanjeni in kupijo, ne da bi prav vedeli, siljeno rastlino kot trajnico. Po presaditvi na prosto pa potem velikokrat propade. S tem se širi slab sloves in nezadovoljstvo nad vsemi trajnicami. Posebej je to pomembno pri jesenskem sajenju trajnic. Siljene in prehitro gojene trajnice bodo zelo težko preživele sledečo zimo.

Vrtne trajnice, ki jih imamo tudi v Sloveniji čedalje več, bi bilo treba bolje poznati in jih pravilno uporabljati. Da bi bile poklicnim oblikovalcem vrtov in parkom v ponos, ljubiteljem in nam vsem pa v večje zadovoljstvo in veselje.

Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar Satler

Greda s trajnicami je poleti v polnem razcvetu.

Del vrta, kjer so poleg trajnic in grmov nameščene tudi opore, ki lahko služijo samo za okras.

Trajnice na javni površini v Ljubljani (cestni otok Žale) -  te morajo biti še prav pazljivo izbrane, da bodo lepe večji del leta in ne bodo zahtevale preveč oskrbe.

Pri izbiri trajnic smo premalo pozorni na same oblike cvetov - okrogle, pokončne, ploščate in druge.

Pogostot pozabimo na liste: Foeniculum vulgare 'Red', rdečelistni koromač, Salvia officinalis 'Berggarten', žajbel s srebrnimi listi, Origanum vulgare 'Aureum', dobra misel z rumenimi listi - vse te dišavnice nas presenečajo z obliko in barvo svojih listov.

Greda z rododendroni in modrolistnimi hostami.

Ena izmed rdečelistnih hermelik  - lepa je že pomladi, ko začne odganjati. ----------------------------------------------------------------------------- Avtorica članka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar Satler, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na področju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih Črnučah že vrsto let vzgaja in prodaja množico v naših klimatskih razmerah preizkušenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus. Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.