Nove trajnice v Sloveniji (september 2010)

Vedno več nas je, ki si v vrtu želimo ne le vedno novih vrst rastlin, pač pa čimprej tudi vseh novih sort, ki jih dajo žlahtnitelji na tržišče. Še pred nekaj leti smo morali take novitete naročati iz tujine, sedaj pa poleg uvoza mnogo teh vzgojijo tudi domači vrtnarji. Spodaj je predstavljenih le nekaj izmed novosti na področju trajnic, ki jih lahko kupimo v Sloveniji.

Heuchera hy. – iskrivke, hojhere, ognjeni dež

Iskrivke so ene bolj barvitih rastlin, ki jih gojimo predvsem zaradi barvitih listov, nekatere vrste in sorte pa imajo tudi čudovita socvetja. Večini najbolj ustreza svetla senca ali delna senca. V splošnem jih je priporočljivo razsajati na 3-5 let, da ohranijo raščavost in lep izgled. Najlepše uspevajo v rahlih in humoznih tleh, ki so odcedna, a nikoli povsem suha.

Sorta je nastala s skrižanjem dveh nepoimenovanih križancev, ki naj bi bila potomca vrst Heuchera americana, H. sanguinea, in H. brizoides.
Listi v povprečju dosežejo višino 15cm v širino pa do 45cm. Za to sorto je značilen zelo dober vigor oz. raščavost. Listi so iz 5 glavnih listnih krp, zamolklo okeroranžne, nekateri barvo opisujejo kot ingverjevo zlato, spodnja stran je rdečevijolična. Prostor med listnimi žilami je zapolnjen s precej izrazito in zelo dekorativno svetlejšo belosivo barvo. Cvetovi so drobni, kremasto bela stebla pa rahlo rožnata, cveti pozno spomladi. Sorta je zelo odporna na pepelasto plesen. Dobro prenaša tudi nekoliko več sonca in visoke temperature.
Njeno barvo lahko poudarimo s temnolistnimi rastlinami, skupaj z živo zelenimi hostami ali praprotmi pa deluje zelo sveže. Barvno obogati zasaditve v senčnem vrtu, prekrasna pa je tudi v jesenskih zasaditvah cvetličnih loncev in korit.

Ta iskrivka z listi doseže višino nekje do 20cm v širino pa do 50cm. Listi so izjemno veliki, do 13cm v dolžino in iz sedmih manj izrazitih krp. Barva variria od rdečerožnate, oranžno rdeče, na soncu pa razvije temno rdeče liste. Na osnovni bolj ali manj rdeči podlagi se s staranje lista med žilami pojavijo svetlo sive pege, ki so izrazitejše v polsenci. Gre za izredno trpežno in raščavo sorto, ki odlično prenaša tudi žgoče sonce in občasno sušo.
Iskrivka ‘Georgia Peach’ je še najbolj podobna H. ‘Peach Flambé’, le da ima prva ravno listno ploskev in mnogo bolj izrazito rdeče liste.

Novost leta 2010. Nastala je kot mutacija bolj poznane sorte H. 'Marmalade' in od nje podedovala izjemno raščavost, nagubane oz rahlo zavite liste s precej izrazitimi listnimi krpami. Lahka za vzgojo in od ostalih rumenih ter rumenozelenih sort daleč najbolj primerna za uporabo kot pokrovna rastlina. V primerjavi z ostalimi iskrivkami potrebuje nekoliko bolj odcedna tla.
Z ostalimi iskrivkami z vijoličnimi listi ustvarja močne kontraste, lahko pa jo uporabimo tudi v rumenih senčnih zasaditvah tako v vrtu kot v cvetličnih posodah.

- Heuchera 'Electra'

Ta noviteta letošnjega leta, ki je križanec H. villosa, ima prav neverjetno kombinacijo limonino rumenih listov, ki so prepredeni z izrazito rdečimi žilami. Mladi listi so najbolj izrazito rumeni, čez poletje lahko postanejo zelenkastorumeni, žile pa obdržijo obarvanost. Zanimiva je tudi zimska podoba, saj ji sonce lahko nadene topel oranžnordeč nadih. Ta sorta izpolnjuje tisto, kar so obljubljali pri H. 'Tiramisu', ki ima le zelo neizrazite oranžne žile in mnogo bolj bledo in bolj kremasto obarvane liste. Odlikuje se tudi po dobri raščavosti.

Echinacea 'Tomato Soup'

Ta sorta ameriškega slamnika je bila noviteta l. 2009.

Nastala je s križanjem E. paradoxa in E. purpurea 'Ruby Giant'. Ponaša se z velikimi oranžnordečimi cvetovi, razvejenimi stebli ter izjemnim vigorjem. Poletno cvetenje se lahko zavleče tudi krepko v jesen. V primerjavi s podobno sorto E. 'Sunset' ima opisana večje in bolj rdeče cvetove. Rastlina v višino doseže približno 80cm. Sadimo ga na čimbolj sončno mesto, kjer bodo tudi cvetovi razvili najbolj intenzivno rdečo barvo, dokaj dobro pa prenese tudi polsenčne lege. Lepo se poda med okrasne trave, rumene ter oranžne rmane, kontraste pa ustvarimo z vijoličnimi krvomočnicami ali npr. sporišem Verbena bonariensis. Cvetovi, ki so v za trajnice nenavadni barvi, dolgo zdržijo tudi v vazi kot rezano cvetje.

Nipponanthemum nipponicum

Nekoč so rastlino prištevali k krizantemam. Je ena najpozneje cvetočih trajnic. Oktobra in novembra razvija velike bele marjetaste »cvetove« (oz. socvetja) z rumeno sredico. Listi so travno zeleni in precej čvrsti. Poganjki izgledajo skoraj kot sukulente. Le-te po cvetenju ali konec zime porežemo, saj rastlina tako ostane gosta, nizka ter brez delno olesenelih in golih stebel. Če je ne režemo, doseže višino 50cm. Sadimo jo na čim bolj sončno mesto v odcedna tla. Zelo trpežna za sušo.

Thalictrum 'Black Stockings'

Gre za talin, ki se od drugih vrst in sort loči po skoraj črnih steblih, le-ta se najlepše obarvajo na polnem soncu. Maja, junija in včasih tudi julija lahko občudujemo puhasta socvetja v toplem vijolične odtenku. V povprečju doseže višino 1m in zato ne potrebuje opore.
Talin se krasno poda v gredice s trajnicami ali pa v senčne vrtove, kjer je vsaj del dneva osončen. Najlepše uspeva v stalno vlažnih, a odcednih tleh.

x Heucherella 'Sweet Tea'

Sorta hojherele, ki je noviteta l. 2010, razvija prav neverjetne barve. Mladi spomladanski listi so v različnih oranžnih do rdečeoranžnih odtenkih, območje ob glavnih listnih žilah pa je bordo rdeče obarvano. S staranjem listi dobivajo bolj temno, zamolklo rjavo barvo. Nasploh pa se obarvanost listov zelo spreminja glede na osvetljenost rastišča. Ker je bila v križanju uporabljena tudi Heuchera villosa, je ta sorta odporna na vročino in visoko zračno vlago. Najlepše uspeva v polsenci ali svetli senci v humoznih in zmerno vlažnih tleh.
Zaradi toplih barv je nepogrešljiva v jesenskih zasaditvah.

Več o novih trajnicah najdete na www.trajnice-carniola.com

avtor sestavka in foto:  Matic Sever, vrtnarija Trajnice Carniola v Ljubljani