Poklepetajte v knjigi gostov
in prispevajte komentar

Samo rastlinstvo je bilo predstavljeno sistematično po družinah, ki so si sledile po abecedi od a do z. Nabor predstavljenih, lepo pofotografiranih rastlin je bil izredno zanimiv, saj se je predavateljica odločila, da prikaže in nekaj pove tako o bolj poznanih, ponavadi tudi bolj vpadljivih rožicah, kot tudi o manj znanih in večinoma prezrtih posebnostih. Tako smo se navduševali nad intenzivnimi barvami avriklja, spomladanskega svišča, kamniškega luka, krvavordeče krvomočnice, spomladanskega žafrana in teloha. Med manj znanimi ali vsaj redkeje opaženimi so bile predstavljene naslednje: navadni lusnec, ki je zajedavska rastlina, srčastolistna mračica, obloplodno ptičje seme, sinjezeleni kamnokreč, lasasta črvinka, lisičje,…Večkrat je gospa Alenka poudarila tudi zaščitenost oz. ogroženost posameznih rastlin. Med zaščitene spadata tudi dve »zlati cvetlici« kranjska lilija ali zlato jabolko ter turška lilija ali zlati klobuk. Veliki spomladanski zvonček in črni teloh sta na tem območju zelo pogosta, a sta tudi zavarovani vrsti, ju je pa vseeno dovoljeno nabrati za šopek v velikosti, kakršnega še lahko držimo s sklenjenima palcem in kazalcem. Med zaščitene spadajo tudi vse kukavičnice, ki so tu bogato zastopane, naj naštejem le nekaj predstavljenih: trizoba kukavica, zelenkasti vimenjak, dolgolistna naglavka, navadna kukavica (ki se pojavlja v večih barvnih različicah), lepi čeveljc, čebeljeliko in muholiko mačje uho, zvezdnata, bleda in Fuchsova prstasta kukavica, navadna, temnordeča ter širokolistna močvirnica.

Kot že marsikje po Sloveniji žal tudi tu ne manjkajo invazivne vrste. Omenjeni sta bili kanadska in orjaška zlata rozga, ki kot gojeni rastlini rasteta po domačijah. Neosveščeni lastniki vrtov tako še dodatno omogočajo širjenje že tako agresivnih in za tamkajšnjo floro škodljivih rastlin.

Predavanje ni bilo pestro samo zaradi dolgega seznama predstavljenih rastlin, pač pa tudi zaradi številnih dodatnih, zanimivih informacij ter celo namigi, kako npr. ločiti grabljišča od grintavcev, ki so si na prvi pogled po socvetjih skoraj indentični (prvi imajo 4-delne, drugi pa 5-delne cvetove). Da gospa Alenka resnično ceni vso to botaničnost pestrost, je dokazala tudi s predstavitvijo mnogim očem "nevidnih" detajlov, kot so cvetovi bukve, macesna, mladih klic drevnine in podobno. Na koncu bi le še omenil njen nasvet, ki nakazuje na neverjetno pestrost in spremenljivost tamkajšnje narave, saj svetuje, da se Kamniški vrh obiskuje vsaj vsake 14 dni, ker se v takih intervalih podoba vegetacije menjuje kot slike na filmskem platnu.

Avtor sestavka je Matic Sever, fotografije Branko Novak

0 komentarjev