Vlado Planinšek o tujerodnih in invazivnih rastlinah v Sloveniji

V prostorih knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bilo 18. februarja zanimivo predavanje Tujerodne in invazivne rastlinske vrstah v Sloveniji, predaval je Vlado Planinšek.

Predavanje se je začelo z razlago strokovnih izrazov, ki jih je na to temo cela kopica.

Predstavljeno je bilo rastlinstvo Slovenije in poti vnosa tujerodnih rastlin. Te prihajajo k nam z okrasnimi rastlinami in kmetijskimi rastlinami. Načini vnosa tujerodnih rastlin so zelo različni. Vnašamo jih s semeni, s transportom, preko vrtnarij, vrtnih centrov, privatnih vrtov, naročanja rastlin preko pošte,… Tujerodne vrste se širijo v naravno okolje iz vrtov, se prenašajo s kompostom, z zasajanjem v naravno okolje,…

V Sloveniji se masovno pojavljajo tujerodne in invazivne vrste ob glavnih prometnicah in ob večjih vodotokih. Te rastline imajo močne okoljske in gospodarske vplive v okolju. Tam, kjer se te vrste pojavljajo masovno, posledično povzročajo delno ali popolno izginotje avtohtonih vrst rastlin na kopnem in v vodi. Vplivajo na manjše donose v kmetijstvu, poškodujejo infrastrukturo, povzročajo alergije,…

Nekatere najbolj znane tujerodne in invazivne vrste pri nas so: ameriški javor, veliki pajesen, akacija, octovec, japonsko kosteničevje, navadna vinika, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, deljenolistna rudbekija, pelinolistna žvrklja (ambrozija), orjaški dežen, žlezava nedotika, volčji bob, vrbolistna sončnica, barvilnica, račja zel in vodna solata.

V EU imamo sprejet kodeks ravnanja glede invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Namen kodeksa je osveščanje ljudi, nadziranje, odstranjevanje in  preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin.   

Poleg tujerodnih in invazivnih vrst rastlin so bile predstavljene tudi nekatere tujerodne invazivne živali, ki povzročajo škodo na samih rastlinah. O teh pa kdaj drugič.

Avtorica teksta: Marina Herman-Planinšek

0 komentarjev
objavljeno 23.02.2011
Vpišite vaš komentar: nazaj na prejšnjo stran
Ime:
E-mail: (neobvezno)

Zanimivosti od tu in tam

Prenovljeno vodstvo SVZ
Na nedavnem občnem zboru Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ) so izvolili delno prenovljeno vodstvo. Društvu bo tudi v bodoče predsedoval Gorazd Mauer, v novem upravnem odboru pa so Nada Pintarič, Jelka H. Samec Sekereš, Peter Gliha in Vladimir Planinšek. V nadzorni odbor je bila izvoljena Slavica Klemenčič.
(objavljeno  1.03.2011)  
Spomladanski pozdrav
Simona Budja nam je poslala pomladni foto pozdrav z njenega in Srečkovega vrta v Ljutomeru.
(objavljeno  10.02.2011)  
Pokrovne trajnice?
Kadar je govora o trajnicah, ki naj bi prekrile določene površine in  poskrbele za trajno ozelenitev, so mišljene skoraj izključno trajnice nizke rasti, ki se po možnosti hitro razraščajo. Je pa nabor v resnici mnogo obsežnejši in zato tudi bolj zanimiv. Kajti uporabimo lahko tudi višje rastoče trajnice, na katere se morda sploh ne bi spomnili.
(več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal Matic Sever, Trajnice Carniola kliknite tukaj)
(objavljeno  29.01.2011)  
Kaj vemo o trajnicah
Mnogi vrtnarji in še bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih  informacij v najrazličnejših publikacijah o dolgoživosti trajnic. Vsi imamo  izkušnje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo že po  par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju,  tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je žal, ker smo jih sploh  kupili.
(več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal prof. dr. Milan Sterle - kliknite tukaj)
(Ob članku objavljamo tudi dva komentarja na to tematiko).
(objavljeno  21.01.2011)  
Sedumi - trajnice leta 2011
Združenje nemških vrtnarjev vsako leto enemu od rodov trajnic dodeli prestižni naslov trajnica leta. Letos ta čast pripada rodu Sedum, rastlinam, ki jih poznamo pod imeni homulice in hermelike. Zanimivo, da so bile trajnice leta tudi že leta 2000. 
(objavljeno  1.01.2011)  
Velika ponudba iskrivk
Iskrivke ali  hojhere (Heuchera) postajajo vedno bolj priljubljene okrasne trajnice. Drevje in grmovnice po naših vrtovih se razraščajo, pod njimi je vedno več sence in prav iskrivke v družbi host in praproti dajo senčnemu vrtu še poseben poudarek.
Video predstavitev zelo pestre in številčne ponudbe več kot 30 različnih sort iskrivk si oglejte na spletišču Trajnice Carniola
(objavljeno  15.12.2010)  
Dnevi odprtih vrat 2011
Društvo SVZ že načrtuje koledar odprtih vrtnih vrat v prihodnjem letu, zato poziva svoje članstvo, da čimprej prijavi načrtovani datum odprtih vrat v svojem vrtu.
Več na spletni strani SVZ.
(objavljeno  12.12.2010)  
Tropski rastlinjak v Botaničnem vrtu
Za ljubljanski Botanični vrt je bil petek, 10. decembra, pomemben dan. Slavnostno so odprli tropski rastlinjak. Za obiskovalce je po začasnem urniku dostopen od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa med 10. in 12. uro in nato zopet od 14. do 16. ure. Tropski rastlinjak še ni v celoti zasajen, rastline pa za vraščanje tudi potrebujejo nekaj časa, zato je za njihov  popolni izgled potrebno še malo počakati. A ne predolgo, kajti v tropskem rastlinjaku rastline zelo hitro rastejo.
(objavljeno  12.12.2010)  
Prijetno srečanje pri Metki
Že vrsto let nas skupino slovenskih vrtoljubcev zadnjo soboto v novembru na veselo in družabno srečanje povabi vrtoljubka Metka Berce iz okolice Ljubljane. Tokrat se nas je spet zbralo več kot 30 iz vseh koncev Slovenije. Za to njeno vsakoletno pobudo in odlično postrežbo smo ji povabljeni zelo hvaležni, kajti to je tudi priložnost za izmenjavo vrtnarskih izkušenj in novic.
(objavljeno  29.11.2010)  
Branko Novak  © 1999 - 2011
Site Meter