Ob ogledu vrtov in vrtnarskih razstav, ob branju strokovnih knjig in revij,  človek spozna marsikatero zanimivo trajnico. Nekatere si zapomnimo bolj, druge manj. Nekatere ostanejo včasih neopazne  in se lahko po več let sprehajamo mimo njih, ne da bi se nam vtisnile v spomin. Včasih pa se zgodi to, da že poznano rastlino zagledamo v neki novi, drugačni  kombinaciji, v drugem letnem času ali posajeno na takem mestu, da se nam pokaže v čisto novi luči. Meni so letos v spominu ostale naslednje trajnice.

Aster diffusus 'Snowflurry', plazeča astra – je nadvse zanimiva in nekoliko posebna trajnica. Njeni iglicam podobni lističi in njena oblika rasti, namreč spominja na rast nizkih, plazečih brinov. Plazeča astra namreč zraste le do 5 cm v višino, iz enotnega stebla pa požene tudi do 30 cm dolge poganjke, ki rastejo na vse strani. Dokler jeseni ne začne cveteti, si kar težko predstavljamo, da je to trajnica. Pozno poleti se po celotni dolžini poganjkov razvijejo drobni popki, iz njih pa drobni, beli, zvezdasti cvetovi. Plazeča astra se jeseni v nekaj dneh spremeni iz zelene plazeče rastline s povešavo rastjo v bel oblak, ki lepo prekriva robove gred, robnikov, škarpnikov ali grobov. V toplih jesenskih dneh je polna čebel, ki ho neumorno obletavajo. Glede tal je plazeča astra nezahtevna trajnica. Raste v različnih tipih tal, škodi ji le zimska mokrota. Najlepša je na soncu, uspevala bo tudi v polsenci, le da bo nekoliko manj cvetela. Posebno lepa je v visokih posodah, če je posajena na robu posode. Takrat pride njena povešava oblika rasti še posebno lepo do izraza.

Aster 'Little Carlow', astra – astre so zanimiv in zelo raznolik rod trajnic, ki so nadvse dobrodošle cvetlice v jesenskem času, ko se njihovi raznobarvni koški začnejo odpirati. Veliko sort aster pa je občutljivih na bolezni, predvsem na rjo in pepelastp plesen. Žlahtnitelji  se v zadnjem desetletju zato trudijo vzgojiti nove sorte, ki bodo odporne na te bolezni. Te zdrave sorte imajo ponavadi manjše cvetovi in tudi nekoliko drugačno obliko rasti. Ena izmed njih je tudi A. Little Carlow', ki je križanec med A. cordifolius in A. novi-belgii. Odlikuje se po nebeško modrih cvetovih. Cveti septembra in oktobra. Cvetovi so nekoliko manjši, vendar so nanizani v razvejana socvetja na koncu cvetnih stebel. Zraste tudi do 100 cm v višino in do 30 cm v širino. Glede tipa tal je nezahtevna trajnica. Raste tudi v bolj suhih tleh. Lepo uspeva na soncu, kakor tudi v polsenci pod drevesi, kar je za astre še posebej zanimivo. Večina vrst oziroma sort lepo cveti namreč le na soncu. Glede barve cvetov je v mesecu oktobru prav edinstvena.  Je ena izmed tistih trajnic, ki si zasluži mesto v vsakem vrtu.

Clematis heracleifolia 'Cote d'Azur', dežnolistni srobot   - srobote večinoma poznamo kot vzpenjavke. Vendar poznamo tudi nekaj vrst, ki jih uvrščamo med trajnice. Dežnolistni srobot je pokončno rastoča trajnica, ki zraste do 90 cm v višino in do 40 cm v širino. Odlikuje se po lepih listih in modro belih dišečih cevastih cvetovih. Ti se odpirajo celo poletje. Značilnost cvetov je, da so cvetni lističi zavihani navzven, kar jim daje še poseben čar. Sadimo ga na vrtno gredo v družbo bogato cvetočih trajnic. Lepo bo uspeval tako na soncu, kakor tudi v polsenci.

Clematis x jouiniana 'Praecox', srobot – je nadvse posebna in uporabna trajnica, saj se v vrtu široko razrašča. Njeni poganjki zrastejo tudi do 80 cm v širino in kot taka je odlična pokrovna rastlina. Namreč, pod odraslimi drevesi ali pod živo mejo, kjer so tla prepletena s koreninami dreves, ki podrasti jemlje svetlobo, hrano in vodo, se lepo razraste le malo pokrovnih rastlin. Tudi samo sajenje je težavno, saj moramo paziti, da ne poškodujemo korenin dreves. Pri temu srobotu, pa je potrebno posaditi le malo število sadik, saj ena rastlina prekrije skoraj 0,5 m2  površine, pri tem, da se ne razrašča prekomerno in ni nadležna za rastline posajene okoli. Zraste do 20 cm v višino. Lepo uspeva na soncu in v senci. Odlikuje se tudi  po lepih listih in belo modrikastih cvetovih. Ti  nastajajo čez celo poletje, do pozne jeseni in so lep okras rastlini. Za Clematis x jouiniana 'Praecox' lahko rečemo, da je lepa okrasna rastlina z veliko uporabno vrednostjo.

Cotula squallida, kotula - je vednozelena blazinasta trajnica. Ima zanimive poganjke z drobnimi lističi, ki se skorajda ne dvignejo v višino, temveč so popolnoma zraščene s tlemi. Po njih lahko celo hodimo, pa ne bomo naredili večje škode. Poleti se nad blazino iz listov dvignejo kratka stebelca, na koncu katerih se odpirajo drobna gumbasto oblikovana socvetja. Zaradi pritlehne rasti jih sadimo tudi v razpoke med tlakovce, na suhozide, lepe so tudi na grobovih. Poznamo več različnih sort in vrst, ki se razlikujejo predvsem po barvi listov. C. squallida ima svetlo zelene liste, sorta C. 'Patt's Black' ima zanimive temno rjave liste, sorta C. 'Blatt's Back' pa mešanico rjavih in sivo zelenih listov, ki izgleda še prav posebej zanimivo.
Pomladi jih po potrebi nekoliko razredčimo, ter na nekaj let razdelimo, drugega dela pa z njimi skorajda nimamo. Sadimo jih na sončna rastišča, v odcedna tla.

Dechampsia cespitosa 'Goldschleier', rušnata masnica – je zanimiva okrasna trava, ki se odlikuje po prosojnih socvetjih, ki celo poletje, posebej pa jeseni ustvarjajo videz tančice. Je šopasto rastoča trava, ki najlepše uspeva v nekoliko vlažnih ali celo mokrih tleh. Brez težav raste tudi na cvetlični gredi na soncu, le zemlja ne sme biti preveč suha. Sadimo jo lahko tudi v težja tla. Šop temno zelenih suličastih listov je vednozelen. Zraste do 40 cm. Na začetku poletja se iz šopa razvijejo cvetna stebla, na koncu katerih se razvijejo megličasta socvetja. Ta so sprva zeleno purpurna, nato pa se tekom poletja spremenijo v rumeno. V celoti zraste do 60 cm v višino in do 40 cm v širino. Lepa je skozi celo leto. Posebej pride do izraza, ko je posajena v družbi cvetočih trajnic, saj s svojim megličastim videzom povezuje ostale trajnice na gredi, hkrati pa ustvarja občutek mehkobe.
 
Molinia caerulea 'Moerhexe', modra stožka – je okrasna trava, katere okrasna vrednost mi je bila kar nekaj let neznanka. Pred leti sem v neki strokovni reviji prebrala, kako je to ena izmed lepših srednje visoko rastočih okrasnih trav, vendar me sama rastlina, posajena v lončku nikoli ni uspela prepričati. Dokler je letos nisem videla, najprej na Chelsea Flower Show-u, v Londonu  v kombinaciji  z rdečelistno iskrivko, Heuchera 'Rachel',  avgusta na Švedskem v vrtu na gredi v kombinaciji s kavkaško spominčico, Brunnera macrophylla in belo cvetočo japonsko anemono, Anemone 'Honorine Jobert', oktobra pa sem jo opazovala še na matičnih gredah v vrtnariji. Torej, izkazala se je za prekrasno travo, v vseh treh letnih časih. Le v pravi družbi mora biti posajena. Molinia caerulea 'Moerhexe' tvori gost šop modro zelenih listov. Ti odženejo že zgodaj pomladi. Mladi listi so rumenkaste barve. V višino listi zrastejo do 30 cm. Sredi poletja začnejo iz šopa odganjati cvetna stebla, zanimive črne barve, na koncu katerih se razvijejo ozka purpurno zelena socvetja. Cvetna stebla in pozneje tudi listi se jeseni obarvajo oranžno rumeno, kar daje strožki prav poseben čar. Stožka v celoti zraste do 60 cm v višino in do 30 cm v širino. Sadimo jo na sonce ali v polsenco, prenese tudi bolj vlažna, celo mokra tla. Sprva se razrašča nekoliko počasneje, pozneje pa korenine tvorijo zelo gost preplet, tako da jo lahko sadimo tudi na brežine. Sadimo jo lahko tudi v kisla tla, zato je dobrodošla na gredi z rododendroni. Najlepše pride do izraza, če je posajena v večjih skupinah in v družbo trajnic, ki se odlikujejo po velikih listih.

Persicaria bistorta 'Superba', kačja dresen – je trpežna trajnica, ki se odlikuje po nežno rožnatih socvetjih, ki se sredi pomladi razcvetajo na koncu tankih cvetnih stebel. Posebno lepa je v družbi sibirske perunike, Iris sibirica  in v družni vrbice, Amsonia tabernaemontana, ki s svojimi modrimi ali vijoličnimi cvetovi ob istem času lepo dopolnjujeta cvetenje kačje dresni. Te tri naštete trajnice so skorajda edine visoke trajnice, ki cvetijo  v tem obdobju leta, zato je njihova okrasna vrednost še toliko večja.  Kačjo dresen sadimo  na sonce ali v polsenco, v vlažna ali celo bolj mokra tla. Uspevala bo tudi na vrtni gredi. Zraste do 80 cm v višino in do 40 cm v širino.

Prispevala Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Trajnice Strgar, Črnuče

Več na http://www.trajnice-strgar.si/datoteke/razno-o-trajnicah/trajnice-ki-smo-jih-opazili-11-08.pdf

Vrt Dragice Mihalič v Ljutomerju že nekaj desetletij krasi njeno domačijo. Pravzprav sta to dva vrtova: obhišni okrasni vrt, poln raznoraznih, tudi redkješih trajnic, grmovnic in drevja, drugi, novejši, pa je zimski vrt,  poln cvetja tudi v teh dneh.
Dragica je v preteklem letu poslikala kar nekaj zanimivih prizorov in pogledov iz obeh njenih vrtov. Nekaj od tega si lahko ogledate tudi v naši prenovljeni in obogateni galeriji slik
Za ogled kliknite tukaj

V Ameriki, zibelki na tisoče novih sort maslenic, med že uveljavljenimi novejšimi sortami  izbirajo najboljše in eni, samo eni, po mnenju tamkajšnjih ocenjevalcev najlepši in najzaslužnejši sorti, vsako leto podelijo prestižno Stoutovo medaljo. Letos je to priznanje dobila simpatična 'All American Chief', živo rdeča z izrazitim zlatorumenim grlom. Ogledate si jo lahko na www.daylilies.org/stoutmedal.html.

Vlada je na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila Botanični vrt v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena.
Botanični vrt, ki deluje od leta 1810, je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Vrtoljubci se pridružujemo upanjem, da bo s tem rešen tudi vsaj del težav s financiranjem delovanja našega osrednjega botaničnega vrta.

Letos je ameriška zveza ljubiteljev perunik AIS s prestižno Dykovo medaljo odlikovala bradato peruniko 'Starwoman' žlahtnitelja Markyja Smitha (1998). Zanimivo je, da je bila tokrat izbrana srednjevisoka perunika, kjer je ponudba sort precej manjša kot pri visokih bradatih perunikah. Nagrajenka je vijolično purpurna plikata. Cvet je barvno in vzorčno pester, oglejte si ga na http://www.irises.org/

Dan odprtih vrat okrasnega vrta Na krokarjevi jasi na Zaplani (27. septembra), je ponoven dokaz, da zanimanje za okrasne vrtove v naši domovini iz leta v leto narašča in da so okrasni vrtovi, ki to zanimanje še posebej zaslužijo. Čeprav je bilo sonca komaj za vzorec, to ni motilo množice ljubiteljev vrtov, ki so na izredno lepo urejenem in za to priložnost posebej okrašenem vrtu preživeli nekaj nadvse prijetnih trenutkov. Mnogi so se srečali s starimi prijatelji, stkala pa so se številna nova znanstva.  Za vsakogar je bilo nekaj. 

Več o tem in galerijo fotoposnetkov si oglejte na (naprej ...)

20. september je bil dan, ko so se v botanične vrtu mize šibile pod težo raznoterih sadik trajnic in grmovnic ter umetniškimi izdelki. V okviru Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin je bil organiziran jesenski bolšji sejem rastlin, ki je »uravnotežil« dogodkov in prireditev prepolno pomlad.

Društvo za kulturo vrtov SVZ vabi v soboto, 20. septembra, od 9. ure dalje na prvi slovenski jesenski bolšji sejem, ki bo v mariborskem botaničnem vrtu.

Kot poročajo na svojih straneh člani društva SVZ, bodo v letošnjem septembru odprli vrata svojih vrtov:
 - 6. in 7. septembra (9h - 18h):
     Gorazd Mauer, Jakob 7 b, Šentjur,
    Jože Zupanc, Maistrova 3, Šentjur.
 - tretji in četrti teden v septembru (9h - 18h):
     Anton Visinski, Vinarska 22, Maribor.
 - 27. septembra (10h - 17h):
     Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb, Ograje 70 a, Logatec.

Vodja vrta dr. Jože Bavcon nadaljuje dokumentarni prikaz ljubljanskega botaničnega vrta. Na spletišču Studija 12 je drugi del video predstavitve V osrčju Botaničnega vrta na naslovu http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/task,videodirectlink/id,410/
Prvi del zanimive predstavitve vrta pa si zamudniki lahko ogledate na http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/task,videodirectlink/id,320/

V julijskih in avgustovskih dneh po vrtovih in v cvetličnih nasadih lahko občudujemo neutrudno cvetenje zlatorumeno cvetoče trajnice, ki pride še posebej do izraza, če je posajena v večjih skupinah. To je rudbekija 'Goldsturm', trajnica, ki je v Evropo pred desetletji skromno prišla iz Amerike, v evropskih deželah po raznih zapetljajih doživela veliko simpatij in se vsa popularna vrnila v svojo prvotno domovino.

V Arboretumu Volčji Potok je bila 20. junija tradicionalna prireditev z naslovom Slovenski dan vrtnic. Letošnja je bila nekaj posebnega, saj je bila predstavljena prva slovenska vrtnica. Dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar in slovenist, je z žlahtnjenjem vzgojil povsem novo sorto. Nekaj desetletij je trajalo, da mu je s križanjem vrtnic - kar nekaj tisoč oprašitev je bilo potrebnih - le uspelo.

Letošnja sezona cvetenje maslenic je (bila) odlična - tako po številu kot po lepoti cvetov. V mokrih in hladnejših junijskih dneh so si rastline v svoje odebeljene korenike očitno nabrale zaloge vode in hrane, da  lahko v vročih julijskih sončnih dneh cvetijo v vsem svojem žaru.
Na sliki spodaj je le del nasada maslenic v Kamniku, bogatih zbirk pa je v naši domovini iz leta v leto več.

Spoštovani ljubitelji okrasnega vrtnarjenja. Preselili smo se na nov strežnik. Strani so preprogramirane, delno tudi  grafično in vsebinsko preurejene, zato prosimo za razumevanje, če bo prve dni morda prišlo do motenj pri posameznih povezavah. 

V soboto, 14.junija, s(m)o se vrtoljubci, kljub slabši vremenski napovedi, odpravili v Belo krajino, k Anici in Marjanu Jelenc. In imeli smo kaj videti. Na enem izmed številnih, mehkih gričkov se razprostira čudovit vrt, ki vas očara s svojo nevsiljivo lepoto, s čudovitimi kombinacijami trajnic in prekrasno povezanostjo med okrasnim in zelenjavnim vrtom.

Kljub nevzdržnim finančnim razmeram, ki Botaničnemu vrtu v Ljubljani onemogočajo redno delovanje, je vodja vrta doc. dr. Jože Bavcon začasno preklical zaprtje botaničnega vrta za širšo javnost. S tem odlogom je dal odgovornim univerzitenim vrhovom še nekaj časa, da rešijo nastale težave, zaradi katerih grozi ne samo zaprtje, tudi postopen zaton te, skoraj 200 - letne ustanove.
Vrt tako še nekaj časa ostaja odprt za obiskovalce, a glede na že leta trajajoče neurejeno stanje ostaja njegova usoda še vedno negotova.
Več o tem v obširnejšem prispevku na straneh RTV Slo
Oglejte si tudi 20-minutni film, v katerem dr.Jože Bavcon simpatično in temeljito predstavi ljubljanski botanični vrt - na spletišču Studio 12.

V začetku maja letošnjega leta  sem bil na obisku pri prijazni vrtoljubki Anči Tomažinčič iz Medvod. Njen vrt slovi po številnih različnih hortenzijah in še posebno po čudovitem drevesu davidiji.
Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Anglež Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Frančiškanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata ...

Bil je topel sončen dan, dan kot namenjen za izlet v gore. Izbrali smo  Karavanke, ki so primerne za manj zahtevne podvige, imajo pa pestro in čudovito floro. Vsi jih poznamo po mesecu maju, ko travnike pobelijo narcise. Vas lahko mimogrede vprašam, ali veste, kako domačini  pravijo tem zaščitenim cvetlicam? Ključavnice? Seveda, ker čebele zaradi zgradbe cveta  ne morejo do medu. Dostop je zaprt, zaklenjen. Posrečeno, ne? No, nas so zanimale tudi vse ostale alpske rastline.
Preko Pustega rovta smo se najprej povzpeli na sedlo Kočna. Prijetna, pod grebeni speljana položna stezica nas je pripeljala prav do pastirske koče na Belski planini (okoli 1700 m). A naj začnem na začetku ...

- v soboto, 21. junija ob 18.uri , vabi mariborski botanični vrt na vodeni ogled vrta v slovenskem in angleškem jeziku.
- v soboto, 28. junija, odpirajo vrata in prisrčno vabijo na ogled trije vrtovi v Prlekiji:
    - vrt Simone Budja in Srečka Horvata,
    - vrt Majde Vrbnjak in
    - vrt Antona Kosija.

Letošnji bolšji sejem rastlin je nadvse uspel. Ponudba rastlin je bila doslej daleč največja, obiskovalci, ki jih še nikdar ni bilo toliko, so zadovoljni odhajali - skoraj vsi so tudi kaj kupili.
Bolšjak so spremljala tudi predavanja v polno zasedeni predavalnici.
Tudi tokrat je bolšjak pripravilo društvo SVZ v sodelovanju z gostiteljem Botaničnim vrtom v Ljubljani.
(obširnejša foto-reportaža je med zanimivostmi)

Na Lipnik iz Zazida je izlet, ki ti nahrani  vsa čutila, je izlet za (malce utrujeno) dušo. Mogoče sva prekmalu zavila z avtoceste pri Kozini, a nič hudega. Po navodilih na zaplana net sva brez težav prispela v Zazid, kjer sva parkirala. Peljala sva se skozi Podpeč, ki je res čisto pod pečinami Kraškega roba. Nisva se ustavila, da bi si ogledala obrambni stolp iz 11 stoletja in jamo Grad pod njim. Kmalu sva prispela do zapuščene železniške postaje nad Zazidom ...

Letos bo Bolšji sejem rastlin v Botaničnem vrtu v Ljubljani popestrila tudi razstava fotografij z naslovom Izpod njenega peresa. 17. maja boste tako lahko svoje oči spočili ne le na sadikah najrazličnejših cvetlic, pač pa tudi na posebnih trenutkih, ki jih je s fotoaparatom zamrznil študent agronomije Matic Sever.

Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ) priporoča vsem ljubiteljem okrasnih vrtov, da si v maju ogledajo vrtove njihovih članov. Ponudba je nadvse bogata:
- 17. maj in  vsako nedeljo do 5. oktobra 2008  Botanični vrt TAL 2000
                        (Roman Hergan), Zgornja Gorica, Pragersko  
- 24. maj 2008  Polde Pliberšek, Slovenska Bistrica
                        Nada Pinterič, Rinčetova graba, Ljutomer
- 31. maj in 1. junij 2008  Branka Gregorinčič, Brunšvik 68, Maribor

Bolšji sejem rastlin, ki bo 17. maja v Botaničnem vrtu v Ljubljani, postaja še bogatejši. Obema predavanjema se bo pridružila tudi predstavitev dveh knjig. Ob 10.00 bo avtor, dr.Jože Bavcon, v predavalnici Botaničnega vrta predstavil knjigi Navadni mali zvonček in njegova raznolikost v Sloveniji ter Sredozemske in tropske rastline.
Društvo SVZ pa pripravlja še dodatna presenečenja za obiskovalce ...

Ogled travnikov in gozdov na flišnih tleh okrog Zazida, nizkih kraških travnikov pod Kraškim robom in prepišnih, z burjo prevetrenih travnikov pod Lipnikom. Sočasno cvetenje narcis, potonik, perunik, zlatih korenov, kukavic, ... Strokovno vodstvo!

V soboto, 19. aprila,  odpirajo vrata trije vrtovi v Vižmarjih pri Ljubljani:
-  vrt  Nuše Zanoškar -  trolisti (Trillium), ariseme (Arisaema);
- 50 m oddaljen vrt Lidije Bizjak - jetrniki in bohotni popki rododendronov
-  še 50 m je oddaljen vrt Mete Berce - hoste in iskrivke (Heuchera)
Vrtovi bodo odprti od 9h do 17h

Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ) vabi 17. maja 2008 na že četrti bolšji sejem rastlin. Prireditev bo pred vhodom v Botanični vrt na Ižanski cesti v Ljubljani in v samem botaničnem vrtu od  10.00 do 14.00 ure. 
Med sejmom bosta tudi dve zanimivi predavanji, voden ogled vrta, prikaz presajanja orhidej in pogovor o pomenu ptic na okrasnem vrtu.

Letos je društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin najavilo še večjo dejavnost kot v lanskem, uspešnem letu.
V nadaljevanju lahko preberete koledar prireditev.

Ameriška zveza ljubiteljev perunik AIS je podelila prestižno Dykovo medaljo za letos najboljšo bradato peruniko Nagrajenka je visoka bradata perunika Queen's Circle  žlahtnitelja Fredericka Kerra. Je bela z vijoličnomodro obrobo na valovitih krilcih, ogledate pa si jo lahko na http://www.irises.org/

Tudi letos so ameriški gojitelji host izbirali in izbrali hosto prihodnjega leta. To je tudi pri nas že dobro znana in priljubljena sorta Blue Mouse Ears.
Pohiteli so in izbrali tudi lepotico leta 2009 - sorto Earth Angel.

Ljubitelji vrtov dobimo novembra tri nove knjige o okrasnih rastlinah in sicer: Sto trajnic na Slovenskem Bernarde Strgar Satler, Sto vrtnih rastlin in grmovnic na Slovenskem Jožeta Strgarja in Sto sezonskih rastlin na Slovenskem Ruth Podgornik Reševe. Knjige bo izdala Prešernova družba.

Malo je vrtov, ki bi bili ustvarjeni s takim darom in znanjem, kot je vrt Karline Treinen, je o njenem vrtu zapisal vrtoljubski prijatelj. Zdaj si ta vrt lahko ogledate v naši galeriji ljubiteljskih okrasnih vrtov. Vstopite ...

Ameriška zveza ljubiteljev perunik AIS je podelila prestižno Dykovo medaljo za letos najboljšo bradato peruniko Nagrajenka je visoka bradata perunika Queen's Circle  žlahtnitelja Fredericka Kerra. Je bela z vijoličnomodro obrobo na valovitih krilcih, ogledate pa si jo lahko na http://www.irises.org/

Na obisku v Sloveniji je bila večja skupina novozelanskih ljubiteljic in ljubiteljev narave. V povezavi z Društvom za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin so si ogledali kar precej okrasnih vrtov na raznih koncih naše dežele ...

Na letošnjem bolšjaku je bilo vzdušje res zelo prijetno. Upamo, da se nekaj tega vrtoljubskega veselja in optimizma da občutiti tudi na fotografijah danes objavljene galerije slik.
Oglejte si to galerijo slik

Letošnji bolšji sejem okrasnih rastlin je bil v soboto, 19. maja, tudi tokrat v Botaničnem vrtu v Ljubljani.
Na sejmu ste lahko kupili ali prodali zanimive rastline, letos prvič pa sta bili tudi dve zanimivi predavanji s področja gojenja okrasnih rastlin.
Sejem sta organizirala Botanični vrt in Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ).
(več o bolšjakih okrasnih rastlin)

V sodelovanju z Društvom za kulturo vrtov bo letos kar nekaj slovenskih vrtoljubcev odprlo vrata svojih okrasnih vrtov.
Objavljamo koledar teh dogodkov ...

V bavarskem Freisingu je bil tudi letos, od 11. do 13. maja, tokrat pod geslom ženske načrtujejo vrtove, vrtnarski sejem, ki vsako leto kot magnet pritegne množico slovenskih vrtoljubk in vrtoljubcev. V tamkajšnji res pestri ponudbi so zanimive rastline, med katerimi so tudi nekatere bolj redke novosti, ki nato krasijo slovenske vrtove.

V soboto, 5. maja, je bil v Črnučah v Drevesnici Strgar dan odprtih vrat. Kot vedno, so prireditelji pripravili privlačen in pester program, še posebej zanimiv za ljubitelje trajnic. Letos je prvič sodelovalo tudi Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin.