Gorazd Mauer je svoj vrt pričel urejati pred dobrimi dvasetimi leti. Z leti je ta vrt postal ne samo vzoren okrasni vrt, je tudi velik kolekcijski nasad na okoli 3000 kvadratnih metrih površine. Na njem se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Na dodatnih 6000 kvadratnih metrih pa je gozdni nasad, v katerem so tudi sortimenti Picea pungens (bodeča smreka), Picea omorika (omorika) in posamezni večji primerki rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in še nekaterih redkih drevesnih posebnosti.

Vrt leži na južnem pobočju tudi po rimskih izkopaninah poznanega hriba Rifnika v neposredni bližini Šentjurja pri Celju, kjer je sonca res dovolj (v poletnih mesecih še preveč), osnovna zemlja pa je zelo odcedna, saj gre za preperel lapor z visoko vsebnostjo železa. Na tem pobočju so velika nihanja temperatur od zimskih -25 stopinj Celzija do dozdaj najvišjih poletnih +38 stopinj Celzija.

Začetki hortikulturne ureditve vrta segajo v leto 1989. Po preteku dveh vegetacijskih sezon je Gorazd prišel do pomembnega spoznanja, da so obstoječe zasaditve (iglavci) pretrde, preveč statične, da je vrt sicer lep, a mu manjka igrivosti, različnih oblik in barv listja. V vrtu ni bilo dinamike, struktur in tekstur rastlin, vrt ni imel prave duše. Pričel je v zasaditvah skupaj z iglavci uporabljati še druge rastline, ki skupaj ustvarijo harmonijo struktur, tekstur, barv, ki je zanimiva celo leto. Še vedno pa so osnovni namen vrta zbirke rastlin in proučevanje vplive podnebja na rast in razvoj - na osnovi teh informacij pa prenos rastlin v slovenske vrtove.

V nasadu je zastopanih 135 družin rastlin. Ker je osnovni namen vrta zbirka iglavcev, so v njem zastopani vsi rodovi golosemenk, ki preživijo klimo, ki vlada na vrtu. Pri tako velikem številu rastlinskih vrst in sort različnih rastlin (preko 2400, od tegaje različnih iglavcev 756) Gorazd le težko izpostavi zanj pomembnejše rodove rastlin, saj je izbira odvisna od kriterijev. Podocarpus nivalis in sorodni vrsti P. alpinus in P. lawrencii z 38 sortami posajenimi na različnih lokacijah vrta je največja evropska zbirka teh redkih rastlin. Cryptomeria (srpavka), Taxodium (močvirna cipresa), Picea sp. (smreka) in Pinus sp. (bor) so osnovni rodovi, ki dajejo ogrodje vrta. Pod njimi so nasadi redkih trajnic. Poleg teh zbirk so v večjem številu zastopani še rodovi in vrste: Jovibarba (netreskovec), prezimni kaktusi in agave, Agapanthus, Phygellius (kapska fuksija). Franklinia atalamana, Pseudotaxus chienii, Cuninghamia konishii, Agava perry, Saracenia sp., je nekaj rastlin, ki so redke in posebne tudi v evropskem merilu. V vrtu so zastopane tudi rastline, ki jih je Gorazd našel bodisi v naravi ali na vrtu in so slovenske sorte okrasnih rastlin. V to skupino spadajo sorte Pinus sylvestris (7 sort), Picea abies (10 sort), Hosta (5 sort) in Sedum (11 sort). S selekcijo mu je uspelo vzgojiti marsikatero slovensko sortno novost, v galeriji spodaj je ena takih, hosta 'Rifnik'.

Gorazdovo vrtnarsko/vrtoljubsko geslo je zgovorno: " Ostanite v cvetju in zelenju!"