Trajna zelišča in dišavnice Vrt ima različne funkcije in rastline v njem tudi. Pri tem lahko prednost damo eni ali drugi. Nekomu je najpomembnejše, da je vrt lep in urejen. Drugi v njem zbira najrazličnejše rastline in mu estetika ni ne vem kako pomembna. Tretji želi v vrtu predvsem gojiti sadje in zelenjavo. Marsikdo rad v vrtu združuje različne komponente svojega zanimanja. Vsakdo pa lahko v svoj vrt vključi tudi trajne dišavnice in zelišča. Trajne dišavnice, zelišča in zdravilne rastline so tudi lepe in večino lahko mirno vključimo v tako imenovani okrasni vrt. V gredicah med čisto okrasnimi trajnicami lahko zavzemajo večji ali manjši delež. Takšne so recimo ameriški slamnik (Echinacea purpurea), zlata melisa (Monarda didyma), rdečelistni veliki trpotec (Plantago major 'Atropurpurea') in druge. Le redke so tiste, ki jih nujno moramo vključevati v zelenjadni vrt, ker imajo določene estetske pomanjkljivosti. Takšna je recimo dišeča balzaminka (Tanacetum balsamita). Nekatere lahko priključimo strnjenim nasadom manjših grmovnic, ker tudi sicer sodijo nekam vmes med grmovnice in trajnice. So namreč polgrmi. Takšne so razne sivke (Lavandula) in žajblji (Salvia). Nekatere so pritlikave rasti in jih lahko vključujemo v skalnjake. Takšni so razni timijani (Thymus), pritlikave sorte dobre misli (Origanum) in majaron. Nekatere imajo tako močno rast, da jih lahko sadimo kot posamezne posebej atraktivne osamelce. Takšna je recimo rabarbara (Rheum ). Zelo visoko rastoče dišavnice, kot so luštrek (Levisticum officinale) ali ajbiš (Althaea officinalis), običajno posadimo nekam ob rob ali celo ob oporo, da ne motijo drugih. Tiste, ki se s podzemnimi pritlikami močno razraščajo v okolje, n.pr. razne mete, pisanolistna, okroglolistna, nagubanolistna, maroška, poprova in druge, sadimo na izolirano mesto, da se ne vraščajo med druge nekontrolirano. Tudi med zdravilnimi rastlinami so takšne, ki uspevajo lepše v senci, kot na soncu. Takšne so recimo sladka koreninica (Polypodium vulgare) ali pljučnik (Pulmonaria officinalis). Precej vlažno rastišče zahteva baldrijan (Valeriana) in še katera, druge imajo spet rajši odcedna tla. Nekatere pa so tudi močvirske, kot recimo kolmež (Acorus calamus). Skratka, tako kot za druge trajnice, tudi za dišavnice, zelišča in zdravilne rastline velja, da so med njimi tudi takšne z ekstremnimi potrebami in zahtevami, velika večina pa je zelo nezahtevnih in dolgoživih, zato z njimi v vrtu običajno ni nobenih problemov, če jim le nudimo normalno vrtno prst in nekaj prostora. V vrtu lahko oblikujemo posamezne gredice, ki so namenjene samo dišavnicam, zdravilnim rastlinam in zeliščem. Takšne gredice lahko v vrtu lociramo ob rob zelenjadnega vrta, lahko pa jih vključimo tudi v okrasni ali bivalni vrt. Vsekakor pa tudi za te trajnice in zlasti še za te velja, da jih gojimo brez uporabe pesticidov, da tako ne zastrupljamo svojega bivalnega okolja in zlasti rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani. Jožica Golob-Klančič
Slika spodaj: ----------------------------------------------------------------------------- Avtorica članka Jožica Golob-Klančič, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z možem in hčerko na treh hektarjih že več kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tisoč vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju gojenja trajnic in urejanja vrtov. Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/ |