|
Botanični in sorodni vrtovi v Sloveniji (komentirane povezave)Botanični vrt v Ljubljani (http://www.botanicni-vrt.si/) V letu 2010 Botanični vrt slavi 200 letnico svojega obstoja. Je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Spletišče nas seznani z zgodovino in sedanjim stanjem ter delovanjem Botaničnega vrta, dodan pa je še obširnejši informativni del, tudi s skico botaničnega vrta in njegovih osem vsebinskih enot, pouči nas, kako se do vrta pride in kdaj je odprt za obiskovalce, za nameček pa si lahko ogledamo še nekaj prizorov - odličnih fotografij iz tega vrta. In ne nazadnje: v spisku semen in sadik morda najdete tudi kaj zase. Botanični vrt Univerze v Mariboru (http://fk.uni-mb.si/botvrt/) Za potrebe Univerze v Mariboru je nastal Botanični vrt Univerze v Mariboru. Nahaja se ob vznožju Pohorja nekaj kilometrov južno od Maribora (smer Hoče - Razvanje). Prikazuje tujo in domačo floro, zlasti značilnosti in posebnosti Pohorja in severovzhodne Slovenije, hkrati pa je raziskovalna in javnosti odprta kulturno prosvetna ustanova. Na dobrih osem hektarih zdaj raste več kot 1800 rastlin. Leta 2005 je botanični vrt najvišje priznanje Hortikulturnega društva Maribor, iniciator in vodja izgradnje botaničnega vrta prof.dr. Božidar Krajnčič pa za realizacijo projekta in za prispevek botaničnega vrta k razvoju turizma priznanje z zlatim znakom mariborske turistične zveze . Botanični vrt TAL 2000 (http://sl.tal2000.spletnastran.com/) To je sicer manjši zasebni botanični vrt južno od Maribora, med Račami in Pragerskim v naselju Zgornja Gorica. Je pa pomemben in vreden ogleda, ker je v njem na ogled največja zbirka rastočih (samoniklih) vodnih in obvodnih rastlin v Sloveniji. Na ogled je še zbirka strupenih rastlin, manjša zbirka mineralov, zbirka zdravilnih zelišč. Alpski botanični vrt Juliana (http://www2.pms-lj.si/juliana/juliana.html Botanični vrt leži ob cesti Kranjska Gora - Vršič - Trenta, nekako na polovici poti med Trento in odcepom ceste proti izviru Soče. Vrt upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. V njem je največ rastlin iz vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp, s Furlanskega hribovja, Krasa, predalpskega sveta, nekaj jih je tudi s Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Dve gredici sta namenjeni rastlinam iz Centralnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa in Kavkaza. Tudi ta vrt ima na internetu svojo ponudbo semen. Na spletišču izvemo, da je Julijano 1926. leta ustanovil Tržačan Albert Bois de Chesne, da je bil vrt med in takoj po 2. svetovni vojni zapuščen, da so ga rešila najprej prizadevanja Prirodoslovnega muzeja iz Ljubljane in znane botaničarke dr. Angele Piskernik, kasneje tudi prof. Cirila Jegliča in drugih, seveda tudi vrtnarjev, ki so bili zaslužni, da je bil vrt obnovljen in oživljen. Seveda je tudi vrt sam podrobneje predstavljen - tako v besedi kot z mnogo slikami. Vabijo nas na obisk. Krajši fotografski prispevek o alpskem vrtu Julia najdemo tudi v sklopu strani Slapovi Boštjana Burgerja in sicer na naslovu http://www.burger.si/Slapovi/Posocje/Trenta/Juliana/AlpinumJuliana.htm. V sklopu teh Burgerjevih strani najdemo predstavitev velike večine poznanih pa tudi manj poznanih slovenskih slapov. Iz Julije se lahko preselimo v Triglavski narodni park na naslovu (http://www.sigov.si/tnp/), kjer so zemljevidi, opisi in slike iz tega področja. Arboretum Volčji potok: obširno spletišče je na naslovu http://www.arboretum-vp.si/ Botanični vrt v Sežani (http://www.burger.si/Sezana/360_SezanaBotanicniPark_1.html) Mozirski gaj najdemo na (http://www.mozirskigaj.com/) Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu je leta 2006 praznoval že 30. rojstni dan. Njihovo še vedno neažurno stran najdete na http://www.ihps.si/ oz. na http://www.ihps.si/pages/1.php |
Koristne povezave: