Z leti so se mnogim ljubiteljskim vrtnarjem razne okrasne rastline precej razmnožile. Tudi takšne, kakršne je v trgovinah težje dobiti. Zato se je v neformalni skupini 'vrtoljubcev' leta 2005 porodila zamisel, da bi - po vzoru drugih evropskih dežel - tudi Slovenci imeli rastlinski bolšji trg. Ljubljanski Botanični vrt je gostoljubno ponudil prostor in zamisel je uspela v splošno zadovoljstvo. Zato s(m)o vrtoljubci bolšjak okrasnih rastlin naslednje leto ponovili - tudi tokrat uspešno. Od tretjega bolšjaka dalje je organizator bolšjakov v sodelovanju z Botaničnim vrtom v Ljubljani  Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ).

Letošnji bolšji sejem rastlin v Botaničnem vrtu v Ljubljani je bil že deveti po vrsti. Tudi tokrat lahko rečemo, da je bolšjak uspel. V prijetnem majskem vremenu so vrtoljubci ponudili veliko okrasnih rastlin, zanimanja zanje pa je bilo tudi kar precej. Uspela je tudi društvena dobrodelna akcija podarim sadim.  V okviru letošnjega sejma je bilo tudi zanimivo strokovno predavanje Gorazda Mauerja o novih trajnicah in drevninah za naše vvrtove.

Več o letošnjem bolšjaku naj povedo fotografije:

Priznana slovenska vrtna arhitektka Juta Krulc je bila med prvimi pri nas, ki je svoje bogato hortikulturno znanje razdajala ljudem, ki so želeli imeti sodobno urejen okrasni vrt. V svojem polnem življenju, 18. aprila 2013 je praznovala 100 let, je načrtovala in uredila okoli 400 okrasnih vrtov.

O svojem plodnem delu in življenju je obširneje spregovorila na predavanju januarja 2011, Nekaj video posnetkov s te predstavitve je dostopnih na index.php/noviice/67-juta-krulc-vrtna-arhitektka-ki-je-ustvarila-ve-kot-300-vrtov, zapis predavanja pa je objavljen na http://www.svz-si.eu/sl/Vrtovi_nasih_clanov_malo_drugace/Jutini_vrtovi/.

Na spletu je dosegljivo tudi obširno diplomsko delo Vrtovi Jute Krulc diplomantke ljubljanske Biotehniške fakultete Tjaše Zorc http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_zorc_tjasa.pdf

Ob jubileju so ji čestitali številni prijatelji in znanci, novinarji pa zabeležili dogodek v sliki in besedi. Časopis Nedelo 14. aprila objavil prijeten priložnostni članek Alenke Gorza, ki ga lahko preberete TUKAJ

Dnevnikov priložnostni članek najdete TUKAJ, Gorenjski glas pa je objavil članek TUKAJ

Spodaj na sliki: Tudi vrtoljubski prijatelji so ji ob jubileju prisrčno čestitali in zaželeli še veliko zdravja in vrtnih užitkov.

Še nekaj posnetkov iz praznovanja Jute Krulc 20. aprila 2013 v Žireh:

V ljubljanskem Botaničnem vrtu  so po predstavitvah navadnih malih zvončkov iz Slovenije v Belgiji (2011), Veliki Britaniji 2012, po objavah v Royal Horticulture Society (2011) iz Velike Britanije in po mednarodnem priznanju slovenskih sort (2013), opisanih v knjigi Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji (Bavcon J. 2008) s strani Royal General Bulbgrowers association iz Nizozemske, ki je pristojno za registracijo sort rodu Galanthus,  pripravili razstavo različic navadnega malega zvončka. Celotna zbirka obsega že preko 3000 enot, ki se sistematično zbira že več kot desetletje.

Razstava je na ogled pred avlo tropskega rastlinjaka.
Ob tem je naprodaj tudi omenjena knjiga (drugi ponatis 2012) po promocijski ceni 10 €.

Glavne aktivnosti in ciljni nameni društva obsegajo dejavnosti promocije, izobraževanja, znanstvenega udejstvovanja in povezovanja različnih družboslovnih in naravoslovnih smeri, z vizijo dviga ravni hortikulturne zavesti.

Širši javnosti predstavljamo pomen, vlogo in priložnosti v hortikulturi ter sinergijo dopolnjujočih si področij.

Okrasno vrtnarjenje ima tudi pri nas zgodovinsko vrednost in vsebine, ki so vselej sledile evropskim umetniškim slogom. Poudarek in naloga vrtnega oblikovanja ter ohranjanje nekdaj ugledno urejenih in zasajenih parkov in vrtov pa je, na žalost, v drugi polovici 20. stoletja propadlo in izgubilo pomen, ti spomeniki pa propadajo ali so zelo slabo vzdrževani še danes. Zanemarjen zgodovinski temelj oblikovanja vrtov ponesrečeno vpliva na sedanje generacije, inspiracije povezovanja, na spajanje zgodovinske vrednosti in modernih futurističnih idej oblikovanja, trajnostnega pristopa izdelave vrtov ali drugih zunanjih enot.

Zavedamo se teh omejitev in pomanjkljivosti. Jemljemo jih kot izziv, navdih… Kot veliko priložnost, ki povezuje v najširšem pomenu - naravo, njeno raznolikost in raznovrstnost ter vključuje človeka in njegovo kreativnost.

Dobrodošli v skupini društvenega vzdušja s svojimi delovnimi predlogi in rešitvami, sodelujte pri ustvarjanju boljše prihodnosti hortikulture v Sloveniji.

Obiščite slikovno zelo bogato Facebook stran Hortikulturnega društva Slovenije Zeleni palec  na:
http://www.facebook.com/pages/Zeleni-palec/386086851431541

Z novim letom je Botanični vrt izgubil še dve delovni mesti, čeprav začasni. Po sistematiziranih delovnih mestih smo padli na stanje pred letom 1994, ko so bili redno zaposleni samo štirje vrtnarji. Vrt je v teh letih svojo dejavnost nekajkrat povečal, prav tako rastlinski fond in za več kot desetkrat povečal vrednost samega vrta. Kljub temu je prvi, ki so mu skrčili že tako skromno število zaposlenih. Tistim, ki največ delajo, je potrebno najprej vzeti, da ne kvarijo delovnega povprečja. Naj razume kdor more, mi v vrtu ne bomo. Čeprav bo vrt zaradi tega moral večkrat zapreti vrata, ga obiskujte v čim večjem številu. S svojim obiskom, s pismi podpore, boste pokazali, da vam za rastline ni vseeno. Te nič ne jokajo, nič ne rečejo, le preprosto izginejo. Mi tega ne bomo dopustili, zato pa potrebujemo vašo podporo ...
... je na spletni strani botaničnega vrtla zapisal dr. Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta