V Mestnem muzeju Ljubljana je do 3. decembra na ogled svetovno odmevna razstava Rastline Slovenije v čipkah.
Pobudo za razstavo je dala dr. Simona  Strgulc Krajšek, docentka na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Tudi sama je klekljarica. Pripravila je izbor primernih rastlin, njihove opise in fotografije, pri tem pa so ji pomagali tudi kolegi s fakultete. Članice Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA iz Slovenije so ob pomoči oblikovalke Afrodite Hebar Kljun in arhitektke Irene Cankar izrisale vzorce za klekljanje in po njih izdelale čipke.
Izbor teh čipk so prvič predstavile na 15. svetovnem čipkarskem kongresu, ki je letos julija bil v francoskem mestu Caenu. Razstava je doživela izjemno zanimanje udeležencev in obiskovalcev kongresa, slovenski prostor pa so izbrali kot najlepši v konkurenci 21 nacionalnih čipkarskih predstavitev.Krona vsemu dogajanju, pa je dodeljeno 1. mesto v kategoriji posameznikov do 18. leta, mladi klekljarici Tini Mesec, učenki Čipkarske šole iz Železnikov.
Tak uspeh je spodbudil čipkarice, da so pripravile razstavo najprej v Idriji, zdaj pa še v Ljubljani.
Razstava obsega izbor 28 rastlin izmed več kot 3500 rastlinskih vrst, kolikor jih je znanih v Sloveniji.

Vir: http://drustvo-lipa.si/

Ameriško združenje (ljubiteljev) maslenic AHS, ki ima več kot 10.000 članov, veliko tudi iz tujih dežel, je za maslenico leta izglasovalo sorto  'Carnival in Mexico' žlahtnitelja Victorja Santa Lucia. Sorta je bila registrirana že leta 2000, ker ocenjevalci v združenju pri izboru upoštevajo tudi, kako se je kandidatka obnesla v preteklih desetih letih. Pa tudi cena za kandidatko mora že biti v "realnih okvirih".

Kot se vidi na fotografiji, so cvetovi roza barve z izrazitim temno vinsko rdečim očesom in rumenim grlom. V višino zraste do 80 cm in ima precej velike cvetove (17 cm) ter pohvalno veliko popkov., tudi 22 na enem steblu. Je tetraploidna in dormantna sorta.

Rezultate ocenjevanja s fotografijami ostalih nagrajenih sort si oglejte tukaj

(kliknite fotografijo za povečan prikaz)

Sklad Loki Schmidt (Loki Schmidt Stiftung) je razglasil navadni jetrnik (Hepatica nobilis) za cvetlico leta 2013.
Namen imenovanj je ozaveščanje in varovanje ogroženih rastlinskih vrst.

Navadni jetrnik je znanilec pomladi. Ko marca v gozdu (bukovem in hrastovem) še prevladujejo rjavi barvni odtenki, so nežno modro-vijolični cvetovi prava popestritev. Ljubka rastlina izkoristi kratek čas predenj drevesa poženejo liste in jim s tem odvzamejo svetlobo. Sredi aprila je njihov čas cvetenja zaključen.

Semena navadnega jetrnika raznašajo mravlje, zato ne začudi, da potrebuje rastlina dolgo časa, predenj osvoji nova področja. Najdemo ga predvsem tam, kjer že dolgo raste gozd.
Jetrnik je zelo dolgoživa rastlina in doživi tudi več desetletij. V višino zraste 5 do 15 centimetrov. V zemlji tvori plazečo koreniko – rizom, iz katerega spomladi še pred listjem poženejo cvetovi z 6 do 10 cvetnimi listi. Krog belkastih prašnikov obdaja sredo cveta in plodnico.

Latinsko ime rodu Hepatica izvira iz grške besede 'hepar' = jetra, ime vrste 'nobilis' pa žlahten, plemenit, ki verjetno nakazuje na zdravilno delovanje rastline. V srednjem veku so jo uporabljali predvsem pri obolenjih jeter in žolča. Danes je sestani del homeopatskih sredstev za težave pri obolenjih jeter, vnetjih sluznice in bronhitisu.

Prispevala: Jelka Samec Sekereš

Hladno vreme, dež in sneg so prišli tako nenadoma, da komaj še verjamemo, da so bile spodnje fotografije posnete pred samo nekaj dnevi, v četrtek, 25. oktobra. Ves park v Volčjem potoku je žarel  v popoldanskih sončnih žarkih in razkošnih jesenskih barvah vseh odtenkov. Poleg čudovito obarvanih listov dreves in grmovnic so svoj delež k lepoti spet prispevale tudi okrasne trave. Zanimiv je bil letos nov skalnjak, pester zelenjavni kotiček, še v polnem zamahu pa je bila tudi okrasitev z bučami.

In - naj več povejo fotografije!

Združenje nemških vrtnarjev BdS (Bund deutscher Staudengeartner) je izbralo za trajnico leta 2013 rastlino Euphorbio (mleček). Euphorbia spada v družino Euphorbiaceae (mlečkovke).

Mlečki so zelo razširjene rastline, saj jih najdemo na vseh kontinentih in to vsaj v 2000-ih variantah. Poznamo mlečke nizke rasti, srednje, pa tudi visoke en meter in več, enoletnice, občutljive na mraz, in trajnice, nekatere tudi zimzelene. Posebno lepoto in vrednost jim dajejo listi, ki so pogosto sivo modre, intenzivno zelene ali rdeče barve. Pri nekaterih se še poveča učinek v jeseni, ko se lepo obarvajo.

Zaradi njihove raznolikosti so mlečki zelo uporabni v vrtu, saj nam dajejo veliko možnosti za kombinacije - prinašajo strukturo v vrt. Mlečki so vsestranski, saj jih je mogoče  saditi na različne lokacije, ker ni težko izbrati prave rastline. Na suha in vroča mesta sadimo mlečke s sivo modrimi listi in rumeno zelenimi cvetovi, drugi spet dobro uspevajo v delno senčnih ali celo vlažnih lokacijah. Zimzelene mlečke je potrebno posaditi v dobro prepustna tla. V tleh mora biti dovolj hranilnih snovi, kar jim še poveča lepoto.

Mlečki, nekateri pričnejo cveteti že spomladi, drugi malo pozneje, cvetijo lahko več tednov, včasih več mesecev. Cvetovi so zelenkastorumene barve, včasih tudi delno ognjeno rdeče - v barvah, ki privabljajo opraševalce. Spektakularne barve jimdejansko dajejo socvetja in listi. Cvetovi  (cyathia – lažni cvet) so v resnici neopazni  in hitro preminejo.

Dobro je povedati tudi, da je pri sajenju treba biti pazljiv, saj pri poškodovanju rastline priteče beli sok  (od tod verjetno mleček), ki v stiku s kožo pri občutljivih ljudeh povzroča rdečico in alergijske reakcije. Mogoče jih prav zaradi tega polži ne napadajo. Pravijo, da tudi preganjajo voluharja, vendar to ni znanstveno dokazano.

Da so izbrali Euphrbio za trajnico leta 2013, je nemške vrtnarje najbolj navdušila Euphorbia amygdaloides purpurea (na sliki) s svojimi vijoličnimi zimzelenimi listi.

Pripravila, Slavica Prelog