Natisni

Vlado Planinšek o tujerodnih in invazivnih rastlinah v Sloveniji

Objavljeno: .

Vlado PlaninšekV prostorih knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bilo 18. februarja zanimivo predavanje Tujerodne in invazivne rastlinske vrstah v Sloveniji, predaval je Vlado Planinšek.

Predavanje se je začelo z razlago strokovnih izrazov, ki jih je na to temo cela kopica.

Predstavljeno je bilo rastlinstvo Slovenije in poti vnosa tujerodnih rastlin. Te prihajajo k nam z okrasnimi rastlinami in kmetijskimi rastlinami. Načini vnosa tujerodnih rastlin so zelo različni. Vnašamo jih s semeni, s transportom, preko vrtnarij, vrtnih centrov, privatnih vrtov, naročanja rastlin preko pošte,… Tujerodne vrste se širijo v naravno okolje iz vrtov, se prenašajo s kompostom, z zasajanjem v naravno okolje …

V Sloveniji se masovno pojavljajo tujerodne in invazivne vrste ob glavnih prometnicah in ob večjih vodotokih. Te rastline imajo močne okoljske in gospodarske vplive v okolju. Tam, kjer se te vrste pojavljajo masovno, posledično povzročajo delno ali popolno izginotje avtohtonih vrst rastlin na kopnem in v vodi. Vplivajo na manjše donose v kmetijstvu, poškodujejo infrastrukturo, povzročajo alergije,…

Nekatere najbolj znane tujerodne in invazivne vrste pri nas so: ameriški javor, veliki pajesen, akacija, octovec, japonsko kosteničevje, navadna vinika, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, deljenolistna rudbekija, pelinolistna žvrklja (ambrozija), orjaški dežen, žlezava nedotika, volčji bob, vrbolistna sončnica, barvilnica, račja zel in vodna solata.

V EU imamo sprejet kodeks ravnanja glede invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Namen kodeksa je osveščanje ljudi, nadziranje, odstranjevanje in  preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih rastlin.

Poleg tujerodnih in invazivnih vrst rastlin so bile predstavljene tudi nekatere tujerodne invazivne živali, ki povzročajo škodo na samih rastlinah. O teh pa kdaj drugič.

Avtorica teksta: Marina Herman-Planinšek