Narava in vrtovi Nove Zelandije

Na tokratnem predavanju v ljubljanskem Botaničnem vrtu ,14. marca 2012, sta nam Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb predstavila vtise iz enomesečnega bivanja na Novi Zelandiji.

V deželi, kjer sta preživela mesec dni in prevozila 4000 km, ker sta želela občutiti pravi utrip dežele in spoznati  ljudi in njihove navade. Obiskala sta štiri velike botanične vrtove in bila navdušena nad njihovo velikostjo, zasaditvami in načinom dela. Seveda pa sta največ časa namenila zasebnim vrtovom in njihovim lastnikom, sprehodila pa sta se tudi po znanem prelazu Arthur's Pass, kjer sta bila prevzeta nad  največjo pogačico, drugimi belimi "marjeticami" in gorskimi papigami. V naravi sta se sprehajala pod drevesastimi praprotmi in občudovala največje albatrose.

Predavanje sta razdelila  v tri sklope in sicer narava, botanični vrtovi in zasebne vrtovi.

Ker je bila Nova Zelandija vse do sredine 17. stoletja Evropejcem nepoznana, pa tudi od Avstralije je oddaljena okoli 2000 km, je bilo življenje na njej dolgo povsem odrezano od soseskih in še bolj od evropejskih vplivov. Na obeh otokih je ohranjenih zelo veliko endemitskih rastlin, kar dobrih 80 odstotkov rastlin je takih. Precej od njih je predavateljica slikovito in z dovršenimi fotografijami tudi predstavila. Tipično za tamkajšnje avtohtone rastline je prevladujoče (90%) belo cvetenje, po pogostosti mu sledi rumeno cvetenje.

Seveda pa se zdaj v naravi že pozna vpliv naseljencev, ki so kmalu po naselitvi pričeli sejati in saditi tudi "uvoženo" rastlinje po svojem okusu in željah , od teh rastlin pa so se nekatere vrste v naravi zelo nekontrolirano razširile. Tako so na primer ob cestah cele poljane volčjega boba (lupinus).

V deželi veliko dajo na urejene mestne javne površine, ki so bile sredi poletja polne cvetenja premišljeno zasajenega rastlinja domačega in tujega izvora.

Nova Zelandija ima nekaj izredno lepih botaničnih vrtov. Značilno zanje je, da so, čeprav vklopljeni v mestno območje, vsi veliki po nekaj deset hektarjev, ker jih ne omejuje pomanjkanje prostora na zunanji strani, in pa, da so lasti mest, ki v ta namen dodelijo veliko sredstev, tako da so lahko vrtovi brezhibno zasajeni in vzdrževani.

Zasebni vrtovi v Novi Zelandiji so večinoma zelo "angleški", saj so vsebinsko in oblikovno zasnovani po pravilih, ki veljajo v "stari domovini". Predavatelja sta jih kar nekaj, predvsem tiste, ki imajo vsedržavni pomen, tudi obiskala, Samo Jereb pa jih je na predavanju v sliki in besedi tudi podrobneje predstavil. Tudi eno od izjem, izredno zanimiv vrt, poln maorskih elementov.

Fotografije iz Nove Zelandije v spodnjih fotogalerijah sta prispevala predavatelja.

(kliknite fotografije za povečan prikaz in nato še napis Celoten zaslon (nad sliko levo)

Fotografije iz narave (ker je fotografij veliko, se bodo morda nalagale nekaj sekund)

Fotografile iz botaničnih vrtov

Fotografije iz zasebnih vrtov

In še nekaj fotografij iz predavanja v Botaničnem vrtu