Revolucija v sistematiki rastlin

Nič več ni tako, kot je bilo, in še nekaj časa ne bo. Razvoj novih tehnik, molekularni pristop k klasifikaciji rastlin, zlasti ugotavljanje nukleotidnega zaporedja DNK, elektronske zbirke podatkov ter informacijski sistem so postopno nadomestili tradicionalne oblike klasifikacije rastlin, ki so temeljile predvsem na neposrednem opazovanju rastlin in primerjanju morfoloških znakov. Sodobni taksonomi (ljudje, ki se ukvarjajo z razvrščanjem rastlin) pa preživijo več časa pred računalniškim ekranom, kot pa z rastlinami.

Klasifikacija rastlin se je zadnjih 20 let dramatično spremenila predvsem zaradi treh dejavnikov. Prvi dejavnik je bil ogromen porast v količini morfoloških, strukturnih in molekularnih informacij o cvetnicah. Zlasti znanstvene razprave s področja analize DNK več kot 10.000 rastlin so odigrale ključno vlogo.  Sedanjo fazo lahko imenujemo tudi kar »molekularna era sistematike«. Drugi dejavnik je bil razvoj natančnih principov za razreševanje strukturnih podobnosti med organizmi in za rekonstrukcijo njihovih filogenetskih odnosov. Tretji dejavnik pa je bil razvoj specifične programske opreme za analizo in primerjavo velike količine strukturnih in molekularnih podatkov.

Analiza nakopičenih podatkov o DNK zaporedju je vodila do prepoznanja glavnih filogenetskih linij, kladov (kladi-organizmi, združeni izključno po načelu bližine skupnih prednikov) cvetnic, ki se mnogokrat ne pokrivajo z glavnimi skupinami (razredi, redovi)  stare klasifikacije. Ker so molekularni podatki bolj objektivni od morfoloških, mnogi molekularni sistematiki menijo, da novi podatki in nov pristop omogočajo nov vpogled v  filogenetsko drevo cvetnic. Kot dokaz za navedeno trditev služi naslednja povsem nova uvrstitev v sistem med cvetočimi rastlinami. Neznatna, mahu podobna, v vodi živeča rodova Hydantella in Trithuria sta po starem spadala k enokaličnicam in blizu trav, novi podatki pa so pokazali, da sopravzaprav v tesnem sorodstvu z lokvanji, kar je omenjena rodova potisnilo na začetek, na bazo evolucijskega razvoja cvetnic. In podobna presenečenja nas gotovo še čakajo, kajti do popolne analize čez tisoč različnih rodov s 350.000 do 400.000 vrstami je še dolga pot. Taksonomska revolucija se je šele začela.

Še citat  priznanega profesorja botanike Vernon Heywooda:«Kljub ogromnemu napredku, ki smo ga že dosegli, smo še zelo daleč od dokončnega in stabilnega sistema klasifikacije. V naslednjih desetletjih lahko pričakujemo še ogromno sprememb«.

Torej vrtnarje in vrtoljubce v prihodnje čaka še veliko presenečenj z uvajanjem novih družin, rodov ter njihove filogenetske umestitve v drevo razvoja cvetnic, na katere se bomo morali pripraviti tudi z novo slovensko terminologijo.

Ta zapis je pravzaprav sprožila ga. Slavica v knjigi gostov. Rod Dicentra je prav na osnovi DNK zaporedja razpadel ne več rodov in sicer v Lamprocapnos, Ichtyoselmis, Ehrendorferia ter Dactylocapnos. Seveda pa še vedno obstaja tudi rod Dicentra.

Milan Sterle