Kadar je govora o trajnicah, ki naj bi prekrile določene površine in poskrbele za trajno ozelenitev, so mišljene skoraj izključno trajnice nizke rasti, ki se po možnosti hitro razraščajo. Je pa nabor v resnici mnogo obsežnejši in zato tudi bolj zanimiv. Kajti uporabimo lahko tudi višje rastoče trajnice, na katere se morda sploh ne bi spomnili.
(več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal Matic Sever, Trajnice Carniola kliknite tukaj)
Simona Budja nam je poslala pomladni foto pozdrav z njenega in Srečkovega vrta v Ljutomeru.
V polni predavalnici Botaničnega vrta v Ljubljani je ljubiteljem okrasnih rastlin in vrtov predstavil svoj okrasni vrt Milan Sterle. Vrt Zahostnik, kakor se imenuje eden najbolj domiselnih in bogato zasajenih slovenskih vrtov, ima svoje korenine že dobrih 30 let nazaj. Najprej zasajenim okrasnim drevesom in grmovnicam je vrtoljubec Milan premišljeno dodajal oblikovane vrtne grede, na njih pa zasajal razne, posebej izbrane trajnice. Že v nekaj letih je nastala za tiste čase nepojmljiva zbirka 400 perunik, predvsem bradatih, nekaj pa tudi sibirskih. Z leti je bilo na vrtu vedno več sence in danes je pri Zahostniku ena najlepših slovenskih zbirk senčnih rastlin, v kateri kraljujejo hoste. V sončnem delu vrta od konca junija pa cel julij cveti ogromna zbirka maslenic. Te rastline so predvsem v zadnjem desetletju dobile pestro spremstvo drugih okrasnih trajnic, ki se razcvetajo v različnih letnih časih, svoj čar prispevajo okrasne trave, razrastle so se poznavalsko izbrane okrasne drevnine, tako da je vrt Zahostnik res lep skozi vse leto. In prav v tem smislu ga je Milan Sterle tudi predstavil, predstavitev pa so dopolnjevale desetine izvrstnih vrtnih fotografij Alenke Gorza
Udeleženci predavanja z zanimivim naslovom Cvetana Kamniškega vrha, ki se je odvijalo v Matični knjižnici Kamnik, smo bili deležni čudovitega popotovanja po grapah, gozdovih, pašnikih,… omenjenega vrha oz. gore. Predavateljica Alenka Mihorič se včasih ni kaj posebno zanimala za rastlinje, se je pa najprej začela ukvarjati s fotografijo. Med obiskovanjem Kamniškega vrha je v svoj objektiv ujela številne cvetlice, ki jih ni poznala, zato se je začela poglabljati v floro in iskati imena posnetih lepotic. Tudi s pomočjo Botaničnega društva Slovenije, katerega članica je, si je nabrala ogromno znanja in še okrepila zanimanje za naše avtohtono rastlinstvo.
Predavateljica nam je predstavila območje raziskovanja in razložila, da k veliki pestrosti flore prispeva več dejavnikov, kot so raznolike kameninske podlage, velik razpon nadmorske višine od doline do vrha, različno vlažna tla itd. Vsa ta pestrost se odraža tudi v različnih rastiščih. Na pobočjih najdemo tako travišča in resave, gozdove in grmišča, kot tudi melišča in kamnišča.
V prostorih knjižnice Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu je bilo 18. februarja zanimivo predavanje Tujerodne in invazivne rastlinske vrstah v Sloveniji, predaval je Vlado Planinšek.
Predavanje se je začelo z razlago strokovnih izrazov, ki jih je na to temo cela kopica.
Predstavljeno je bilo rastlinstvo Slovenije in poti vnosa tujerodnih rastlin. Te prihajajo k nam z okrasnimi rastlinami in kmetijskimi rastlinami. Načini vnosa tujerodnih rastlin so zelo različni. Vnašamo jih s semeni, s transportom, preko vrtnarij, vrtnih centrov, privatnih vrtov, naročanja rastlin preko pošte,… Tujerodne vrste se širijo v naravno okolje iz vrtov, se prenašajo s kompostom, z zasajanjem v naravno okolje …
V Sloveniji se masovno pojavljajo tujerodne in invazivne vrste ob glavnih prometnicah in ob večjih vodotokih. Te rastline imajo močne okoljske in gospodarske vplive v okolju. Tam, kjer se te vrste pojavljajo masovno, posledično povzročajo delno ali popolno izginotje avtohtonih vrst rastlin na kopnem in v vodi. Vplivajo na manjše donose v kmetijstvu, poškodujejo infrastrukturo, povzročajo alergije,…
