Nič več ni tako, kot je bilo, in še nekaj časa ne bo. Razvoj novih tehnik, molekularni pristop k klasifikaciji rastlin, zlasti ugotavljanje nukleotidnega zaporedja DNK, elektronske zbirke podatkov ter informacijski sistem so postopno nadomestili tradicionalne oblike klasifikacije rastlin, ki so temeljile predvsem na neposrednem opazovanju rastlin in primerjanju morfoloških znakov. Sodobni taksonomi (ljudje, ki se ukvarjajo z razvrščanjem rastlin) pa preživijo več časa pred računalniškim ekranom, kot pa z rastlinami.

Klasifikacija rastlin se je zadnjih 20 let dramatično spremenila predvsem zaradi treh dejavnikov. Prvi dejavnik je bil ogromen porast v količini morfoloških, strukturnih in molekularnih informacij o cvetnicah. Zlasti znanstvene razprave s področja analize DNK več kot 10.000 rastlin so odigrale ključno vlogo.  Sedanjo fazo lahko imenujemo tudi kar »molekularna era sistematike«. Drugi dejavnik je bil razvoj natančnih principov za razreševanje strukturnih podobnosti med organizmi in za rekonstrukcijo njihovih filogenetskih odnosov. Tretji dejavnik pa je bil razvoj specifične programske opreme za analizo in primerjavo velike količine strukturnih in molekularnih podatkov.

Analiza nakopičenih podatkov o DNK zaporedju je vodila do prepoznanja glavnih filogenetskih linij, kladov (kladi-organizmi, združeni izključno po načelu bližine skupnih prednikov) cvetnic, ki se mnogokrat ne pokrivajo z glavnimi skupinami (razredi, redovi)  stare klasifikacije. Ker so molekularni podatki bolj objektivni od morfoloških, mnogi molekularni sistematiki menijo, da novi podatki in nov pristop omogočajo nov vpogled v  filogenetsko drevo cvetnic. Kot dokaz za navedeno trditev služi naslednja povsem nova uvrstitev v sistem med cvetočimi rastlinami. Neznatna, mahu podobna, v vodi živeča rodova Hydantella in Trithuria sta po starem spadala k enokaličnicam in blizu trav, novi podatki pa so pokazali, da sopravzaprav v tesnem sorodstvu z lokvanji, kar je omenjena rodova potisnilo na začetek, na bazo evolucijskega razvoja cvetnic. In podobna presenečenja nas gotovo še čakajo, kajti do popolne analize čez tisoč različnih rodov s 350.000 do 400.000 vrstami je še dolga pot. Taksonomska revolucija se je šele začela.

Še citat  priznanega profesorja botanike Vernon Heywooda:«Kljub ogromnemu napredku, ki smo ga že dosegli, smo še zelo daleč od dokončnega in stabilnega sistema klasifikacije. V naslednjih desetletjih lahko pričakujemo še ogromno sprememb«.

Torej vrtnarje in vrtoljubce v prihodnje čaka še veliko presenečenj z uvajanjem novih družin, rodov ter njihove filogenetske umestitve v drevo razvoja cvetnic, na katere se bomo morali pripraviti tudi z novo slovensko terminologijo.

Ta zapis je pravzaprav sprožila ga. Slavica v knjigi gostov. Rod Dicentra je prav na osnovi DNK zaporedja razpadel ne več rodov in sicer v Lamprocapnos, Ichtyoselmis, Ehrendorferia ter Dactylocapnos. Seveda pa še vedno obstaja tudi rod Dicentra.

Milan Sterle

Prvo letošnje predavanje za vrtoljubce v ljubljanskem Botaničnem vrtu je bilo Vrtovi včeraj, danes in jutri, predaval pa je dipl. ing. hortikulture Jože Strgar, specialist za urejanje vrtov in parkov, publicist in priznani (upokojeni) drevesničar. Predavatelj nam je v eni uri povedal veliko koristnega o okrasnih vrtovih in rastlinah v njih, orisal pa nam je tudi razmere v hortikulturi v naši domovini in v Arboretumu pred več kot 50 leti, ko je v Volčjem Potoku pet let sodeloval in se usposabljal pod vodstvom prof. Cirila Jegliča.  Med predavanjem je večkrat potožil, da v današnjih časih javni nasadi pri nas, z redkimi izjemami, nimajo ustrezne nege in vzdrževanja. Potem, ko se je predavatelju ob koncu zahvalil vodja Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, pa se je razvnela še krajša zanimiva razprava o problematiki platan, posajenih na Kongresnem trgu, ki jih bo po mnenju predavatelja nujno čim prej posekati, ker so previsoka in prestara, zaradi krhkih vej pa tudi že nevarna mimoidočim.

V zahodnem svetu tako ljubiteljska društva kot vrtnarska "cehovska" združenja izberejo rastline, ki naj bi jim v prihodnjem letu namenili posebno in zasluženo pozornost. Eni podeljujejo nagrade vsako leto samo eni izbranki iz njihovega področja, vrtničarji imajo Hall of Fame in v to hišo slavnih uspe priti samo eni sorti vrtnic vsako tretje leto. V marsikaterem od teh nagrajevanj je sicer precej tržnih nagnenj, so pa nagrajene rastline vedno zelo premišljeno ali pa celo z društvenim glasovanjem izbrane in laskavih priznanj tudi vredne.
V Evropi, predvsem v Nemčiji, pa za rastlino leta  izberejo tudi rastline, ki spadajo med ogrožene in naj bi tudi na ta način zanje izvedelo in v bodoče za nemotem obstoj redkih rastlinskih vrst skrbelo čim več okoljsko osveščenih ljudi.

Na našem spletišču lahko že vrsto let najdete podatke o izbranih in nagrajenih sortah bradatih perunik, maslenic in host. Dodajmo zdaj še glavne letošnje slavljenke in slavljence!

V letu 2011 je bila med maslenicami izbrana in nagrajena s Stoutovo srebrno medaljo sorta 'North Wind Dancer', žlahtnitelj je Schaben, 2001. Dokaj nenavadno sorto si lahko ogledamo na http://www.daylilies.org/AHSawards.html.

Med perunikami je bila z AIS Dykovo medaljo nagrajena visoka bradata perunika 'Drama Queen'. Žlahtnitelj je Keith Keppel iz Oregona, ZDA.
Spoznamo jo lahko na http://www.irises.org/About_Irises/Awards_Surveys/AIS_Awards.html

Hosta leta 2012 je sorta 'Liberty' (o njej pišemo na lanki/310-hosta-leta-2012-je-sorta-liberty.html),  Izbrana pa je tudi že hosta leta 2013, to je sorta 'Rainforest Sunrise'.
Fotogalerija nagrajenih sort host je na http://www.shadyoaks.com/GeneratedItems/Pages/Hosta_of_Year.html

V ZDA izbirajo tudi trajnico leta. V letu 2012 je Perennial Plant Association ta laskavi naslov podelil novi sorti brunere Brunnera macrophylla 'Jack Frost' . O tem pišejo na http://www.waltersgardens.com/growerscorner/602_2012-Perennial-Plant-of-the-Year-Brunnerai-m-i-Jack-FrostPP13859.aspx.

Vrtnice bodo po treh letih dobile novo izbranko. Najpomembnejšo nagrado Rose Hall of Fame svetovna zveza ljubiteljev vrtnic namreč podeli samo vsaka tri leta. Leta 2009 je bila nagrajen poznana in priljubljena jantarjevo rumena Graham Thomas, za vrtnico, ki bo 2012 sprejeta v družbo slavnih, pa bomo izvedeli enkrat med letom. Dosedanje nagrajenke se nam predstavljajo na http://www.worldrose.org/awards/hof/hof.asp.

V Evropi rastline leta izbira in razglaša Bund deutscher Staudengärtner (BdS).
Za trajnico leta so bile izbrane dresni. Tako pri nas kot tudi drugod po Evropi dresni premalo poznamo. Še nedavno se je rod dresni imenoval Polygonum, zdaj je to Persicaria. Rod dresni ima vsaj 50 različnih vrst, od tega jih v Sloveniji menda raste 14. Nemški BDS se trudi, da bi te, za okrasne vrtove zelo primerne rastline, spoznali in zasadili tudi na naših vrtovih. Več na http://www.gartentechnik.de/News/pflanzen_des_jahres_2012/

Kot drevo leta so v Nemčiji izbrali macesen (Larix decidua), ker želijo še posebej poudariti njegov pomen v višinskih gozdovih in na gozdni meji, kjer je pomemben zadrževalec snežnih plazov

Pa še to:  18. Maj 2012 bo prvič mednarodni dan rastlin, ki naj bi bil odslej vsako leto  http://www.plantday12.eu/home.htm

---------------------

Članek o nagrajenkah in drugih rastlinah leta seveda ne more biti popoln, zato so vaše pripombe in dopolnitve več kot dobrodošle - lahko tudi kot komentar k temu članku. In - že v naprej hvala za sodelovanje!

---------------------

K članku poslani dodatni podatki/prispevki:

Gospa Slavica Prelog sporoča:
Nemška Fundacija za ohranjanje narave Loki Schmidt Hamburg je izbrala cvet leta 2012 in sicer deltasti nagelj Dianthus deltoides. Več o tem je na http://www.loki-schmidt-stiftung.de.

Gospa Breda Jakopič sporoča:
Na cvetlični razstavi v Hampton Court Palace v Surreyu, Anglija, so v juliju 2011 izbirali tudi vrtnico Združenega kraljestva za leto 2012. Naslov vrtnice leta je pripadel rdeči mnogocvetni vrtnici “Moment in Time”, ki sta jo tržišču prva predstavila Roses UK in Mattocks Roses, je pa uspešnica nemškega žlahtnitelja Kordesa.
Več o tej vrtnici v novem avtoričinem prispevku na vai-prispevki-in-odmevi/329-vrtnica-zdruenega-kraljestva-za-leto-2012.html

Ob 200 letnici nepretrganega delovanja Botaničnega vrta v Ljubljani je bil zgrajen in tudi zasajen nov, sodoben tropski rastlinjak, ki meri 533m2. Prva zasaditev je bila skromna, toda hitro so priskočili na pomoč botanični vrtovi iz Bonna, Gradca, Malte kot tudi domači donatorji in kmalu so bile vse površine že prekrite s tropskimi drevesi, grmi, plezalkami in podrastjo. Tropski vrt je postajal iz meseca v mesec bolj zaraščen, posajene rastline so se v novem okolju dobro počutile, kar so nagradile z bujno rastjo. Po enem letu nudi vrt čudovito podobo tropskega rastlinja iz Amerike, Avstralije, Azije in Afrike.

Ob prvi obletnici obstoja novega tropskega rastlinjaka v Ljubljani  je direktor Botaničnega vrta, dr. Jože Bavcon s sodelavci pripravil manjšo slovesnost, na kateri je navzočim spregovoril o poteku gradnje rastlinjaka in njegovi  zasaditvi. Pri tem je poudaril zgledno sodelovanje z arhitekti in izvajalci, ki so upoštevali njegove želje ter se marsikdaj sproti prilagajali njegovim zahtevam. Uspeh takega sodelovanja ni izostal in že po prvem letu obstoja vzbuja vrt občudovanje tudi iz tujine. Zato ni presenetljivo, da je tropski rastlinjak v Ljubljani postal referenčni vrt za srednjeevropski prostor.

Namen tropskih rastlinjakov je približati ljudem  rastline iz daljnih dežel, ki imajo za svoje uspevanje specifične zahteve, predvsem pa stalno visoko temperaturo in zračno vlago. Prvi namen je torej izobraževanje, kajti tropski vrt omogoči spoznavanje številnih kulturnih in okrasnih rastlin iz različnih predelov sveta v živo na enem mestu. Tako lahko ob bananovcu spoznamo vanilijo, ananas, kavovec, papajo, poprovec, kakavovec in še mnoge druge, na katere naletimo kot nepogrešljive dodatke k hrani ali sadeže v domači kuhinji. Orjaške praproti, cikasi , viktorije in ovijalke pa nas v domišljiji popeljejo  v vznemirljivo skrivnost neprehodnih tropskih gozdov in rek. Tropski rastlinjak nudi ob vsakem letnem času , ob vsakem vremenu, pa naj si bo sneg, neurje, mraz ali pa poletna

pripeka, enkratno doživetje, vedno bomo odkrili kaj novega in vznemirljivega.

Zapisal: Milan Sterle, fotografije Botanični vrt Lj (kliknite fotografije za povečavo)

Daljši članek je ob tej priložnosti objavljen na http://www.botanicni-vrt.si/