Na tokratnem predavanju v ljubljanskem Botaničnem vrtu ,14. marca 2012, sta nam Alenka Gorza Jereb in Samo Jereb predstavila vtise iz enomesečnega bivanja na Novi Zelandiji.

V deželi, kjer sta preživela mesec dni in prevozila 4000 km, ker sta želela občutiti pravi utrip dežele in spoznati  ljudi in njihove navade. Obiskala sta štiri velike botanične vrtove in bila navdušena nad njihovo velikostjo, zasaditvami in načinom dela. Seveda pa sta največ časa namenila zasebnim vrtovom in njihovim lastnikom, sprehodila pa sta se tudi po znanem prelazu Arthur's Pass, kjer sta bila prevzeta nad  največjo pogačico, drugimi belimi "marjeticami" in gorskimi papigami. V naravi sta se sprehajala pod drevesastimi praprotmi in občudovala največje albatrose.

Predavanje sta razdelila  v tri sklope in sicer narava, botanični vrtovi in zasebne vrtovi.

Ker je bila Nova Zelandija vse do sredine 17. stoletja Evropejcem nepoznana, pa tudi od Avstralije je oddaljena okoli 2000 km, je bilo življenje na njej dolgo povsem odrezano od soseskih in še bolj od evropejskih vplivov. Na obeh otokih je ohranjenih zelo veliko endemitskih rastlin, kar dobrih 80 odstotkov rastlin je takih. Precej od njih je predavateljica slikovito in z dovršenimi fotografijami tudi predstavila. Tipično za tamkajšnje avtohtone rastline je prevladujoče (90%) belo cvetenje, po pogostosti mu sledi rumeno cvetenje.

Seveda pa se zdaj v naravi že pozna vpliv naseljencev, ki so kmalu po naselitvi pričeli sejati in saditi tudi "uvoženo" rastlinje po svojem okusu in željah , od teh rastlin pa so se nekatere vrste v naravi zelo nekontrolirano razširile. Tako so na primer ob cestah cele poljane volčjega boba (lupinus).

V deželi veliko dajo na urejene mestne javne površine, ki so bile sredi poletja polne cvetenja premišljeno zasajenega rastlinja domačega in tujega izvora.

Nova Zelandija ima nekaj izredno lepih botaničnih vrtov. Značilno zanje je, da so, čeprav vklopljeni v mestno območje, vsi veliki po nekaj deset hektarjev, ker jih ne omejuje pomanjkanje prostora na zunanji strani, in pa, da so lasti mest, ki v ta namen dodelijo veliko sredstev, tako da so lahko vrtovi brezhibno zasajeni in vzdrževani.

Zasebni vrtovi v Novi Zelandiji so večinoma zelo "angleški", saj so vsebinsko in oblikovno zasnovani po pravilih, ki veljajo v "stari domovini". Predavatelja sta jih kar nekaj, predvsem tiste, ki imajo vsedržavni pomen, tudi obiskala, Samo Jereb pa jih je na predavanju v sliki in besedi tudi podrobneje predstavil. Tudi eno od izjem, izredno zanimiv vrt, poln maorskih elementov.

Fotografije iz Nove Zelandije v spodnjih fotogalerijah sta prispevala predavatelja.

(kliknite fotografije za povečan prikaz in nato še napis Celoten zaslon (nad sliko levo)

Fotografije iz narave (ker je fotografij veliko, se bodo morda nalagale nekaj sekund)

Fotografile iz botaničnih vrtov

Fotografije iz zasebnih vrtov

In še nekaj fotografij iz predavanja v Botaničnem vrtu

V sredo, 29. 02. 2012, sta bili v Botaničnem vrtu v Ljubljani predstavljeni dve novi publikaciji Botaničnega vrta v Ljubljani in sicer monografija o ustanovitelju Botaničnega vrta, Francu Hladniku  in Tropski rastlinjak v Ljubljani. Ob tej priložnosti pa je direktor Botaničnega vrta, dr. Jože Bavcon na kratko predstavil svojo udeležbo na prestižni prireditvi Galanthus Gala v Angliji, kjer je imel vabljeno predavanje o malem zvončku in njegovih posebnostih v Sloveniji. Predstavitve v botaničnem vrtu so se med drugim udeležili dekan BTF, prof. dr. Mihael Toman in idrijski župan Samo Bevk, kajti občina Idrija je finančno podprla izdajo monografije o Hladniku.

Knjigo Franc Hladnik – ustanovitelj botaničnega vrta v Ljubljani sta uredila Jože Bavcon in Nada Praprotnik, ki je monografijo tudi predstavila. Monografijo, ki so jo podprli JAK, Občina Idrija in Geopark Idrija, sestavljajo tri skupine prispevkov. Prvo skupino sestavljajo v faksimilni obliki predstavljeni življenjepisi, ki so bili objavljeni  do leta 1900. Nato sledi zapis Nade Praprotnik ob stopetdesetletnici smrti Franca Hladnika, vsebino knjige pa zaključujejo prispevki iz posveta o Francu Hladniku, ki je bil v Idriji 8. oktobra 2010. Monografija je prevedena tudi v angleški jezik.

Franc Hladnik je v monografiji  predstavljen celovito in iz različnih zornih kotov tako kot so ga videli nekoč in kot ga vidimo danes. Sodeloval je z mnogimi pomembnimi tujimi botaniki kot so Wulfen, Host, Koch in Reichenbach, po katerih nosijo ime številne rastline. Tudi po Hladniku se imenuje nekaj rastlin in sicer rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), ki hkrati predstavlja tudi edini slovenski endemični rod, Hladnikov grintavec (Scabiosa hladnikiana) ter Hladnikova bunika (Scopolia carniolica f. hladnikiana), ki je tudi endemična in izredno redka. Po Hladniku so imenovali še nekaj rastlin, ki pa zaradi novo veljavnih pravil niso obdržale njegovega imena. »Hladnikove cvetlice« so še Hladnikia golacensis, sedaj Grafia golaka, Gentiana Hladnikii =Gentiana froelichii. Hladnikovo geslo je bilo: POSLUŠATI IN MOLČATI! S tem geslom si lahko razlagamo njegovo skromnost in premajhno ambicioznost. Ničesar ni objavil, čeprav se obdobje med leti 1801 – 1852 imenuje Hladnikova doba. Ohranjeni pa so številni rokopisi iz katerih so črpali podatke pomembni slovenski botaniki 19. stoletja. Zaradi bogatega znanja je bil spoštovan doma in v tujini.

Knjižica Tropski rastlinjak v Ljubljani, katere urednik je Jože Bavcon, prispeva k boljšemu poznavanju o rastlinjakih v Sloveniji. Osrednje mesto v knjižici pa zavzema zapis in bogato slikovno gradivo o novem rastlinjaku, iz katerega zvemo vse o njegovem nastajanju, zapletih in zasajanju. Temu se pridružuje še zanimiv članek Vremenske razmere in rastline.  V knjižico so vključeni še seznami semen, nabranih v letih 2010 in 2011 v Botaničnem vrtu , alpskem vrtu Juliana ter v naravi.

Na prireditvi Galanthus Gala, ki ima v Angliji že dolgo tradicijo, se vsako leto zberejo angleški in tuji ljubitelji ter poznavalci zvončkov (Galanthus sp.). Prireditev je vsako leto v drugem kraju, vendar tako izbranem, da je v bližini vrt ali vrtnarija z bogato kolekcijo zvončkov. Prireditev vključuje tri predavanja vrhunskih strokovnjakov, dražbo in prodajo zvončkov ter strokovno voden ogled zvončkov v izbranem vrtu. Letos je prireditev potekala v Devonu in eden izmed treh vabljenih strokovnjakov in predavateljev je bil tudi dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta v Ljubljani. Dr. Bavcon je predstavil svoje raziskave o malem zvončku v Sloveniji, o njegovih rastiščih in posebnostih. Njegovo predavanje  je bilo zelo odmevno, zanimanje za njegove zvončke izredno, knjižica o zvončkih pa je šla za med. Članek o malih zvončkih pa je bil objavljen v letnem pregledu Kraljevega hortikulturnega združenja. Vabilo na tako prestižno prireditev in povrhu še v deželo hortikulture je za dr. Bavcona,  pa tudi za Slovenijo veliko priznanje.

Avtor prispevka je Milan Sterle, fotografije David Bavcon

Arboretum Volčji Potok letošnjo sezono pričenja z obilico prireditev. Kot prvi sta bili te dni otvoritev razstave kaktusov, ki je letos še bogatejša kot lani, saj si lahko ogledamo več kot tisoč kaktusov, sočnic (sekulent) in tilancij (Tillandsia), in pa praktičen prikaz spomladanskega obrezovanja okrasnih vrtnih grmovnic

Na razstavi kaktusov je na ogled zbirka ljubljanskega vrtnarja Dušana Hrovatina, enega največjih slovenskih strokovnjakov in zbiralcev teh eksot. Razstava bo na ogled vse do jeseni.

Prikaz spomladanskega obrezovanja okrasnih grmovnic, ki je bil v vrtnem centru Arboretuma, sta vodila krajinska arhitektka Andreja Vučer in vodja terenske ekipe Valter Jerman, ki je z vrtnarskimi škarjami v roki vešče prikazal in obrazložil obrezovanje različnih vrst grmovnic, listnatih in iglastih. Navzoči so prikaz spremljali z velikim zanimanjem. Ker je okrasnih grmovnic po naših vrtovih vedno več, iz tujine pa vsako leto prihajajo do zdaj nepoznane ali manj poznane nove vrste in sorte, so gledalci imeli tudi zanimiva vprašanja s tem v zvezi in prav na vsa dobili ustrezne strokovne odgovore.

V tednu od 5. do 10. marca v Arboretumu prvič prirejajo Teden zelenjave, v okviru katerega bodo vsakodnevna strokovna predavanja s praktičnimi prikazi.

Za ljubitelje vrtnic bo 17. marca praktični prikaz obrezovanja teh vrtnih lepotic, zadnji dan marca pa bo posvečen spomladanski oskrbi trajnic, tudi s praktičnim prikazom.

V sredini marca se pričenjajo letošnji dnevi narcis, za otroke pa bosta v tem mesecu že prvi dve gibalni in ustvarjalni delavnici v naravi.

Podroben koledar letošnjih prireditev je na spletni strani Arboretuma Volčji Potok

Ljubitelji okrasnih vrtov in urejenega okolja, ki smo povsem napolnili dvorano v Botaničnem vrtu v Ljubljani, smo z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju Tradicija in oblikovanje v hortikulturi priznanega krajinskega oblikovalca mlajše generacije Boruta Benedejčiča, avtorja v Angliji 2009 nagrajenega Pepinega vrta. Predstavil nam je nekaj zgodovine oblikovanja okrasnih vrtov, zatem pa obširneje še svoj pogled na sodobno hortikulturo, še posebej iz vidika kraškega okolja, iz katerega izhaja in pretežno tudi deluje na njem. Za zaključek tega zelo kakovostnega predavanja pa nam je na kratko predstavil še "Pepino zgodbo", kakor je poimenoval zanimiv krajinski prikaz življenja nekoč na Krasu in ki jo bo maja letos razstavljal na poznanem Chelsea Flower Showu v Angliji. Ob tem je odgovoril tudi na nekaj  konkretnih  vprašanj iz vrst poslušalk.

Z vsebino predavanja se lahko podrobneje seznanite na fotografijah spodnjem spletnem albumu, filmček o zaključnem pogovoru pa je na http://www.youtube.com/watch?v=Ayd3RF1dxj4

(kliknite spodnje slike za povečan prikaz in na tem prikazu še levo zgoraj Celoten zaslon)