Sodelovanje Boruta Benedejčiča in njegove Tanje ter Tomaža Bavdeža na znameniti razstavi, ki vsako leto poteka konec maja in je vrhunec hortikulturne sezone, na kateri se pokaže in predstavi samo najboljše, je poleg blizu 160 tisoč obiskovalcev privabila še majhno gručico Slovencev. Prišli smo za podporo in priznanje vsemu trudu, ki je bil vložen v pripravo dveh nadvse zanimivih vrtov, seveda pa je bilo zraven še veliko radovednosti, kaj bodo pokazali drugi.
Res pa je tudi, da smo vsi že malo pozabili, kakšna gneča vlada na prireditvenem prostoru. Imeli smo srečo z vremenom, saj dežja ni bilo. Ravno nasprotno; bilo je izredno vroče, skoraj kot poleti kje na Mediteranu.

In kakšna je bila razstava?

Taka kot vedno; vrhunska, z vsemi izdelanimi podrobnostmi, brezhibno organizacijo in samim potekom celega dogodka. Pa saj gre konec koncev za prestižen in nadvse priljubljen družabni dogodek, ki ga s svojo prisotnostjo vsako leto počasti tudi britanska kraljica z družino in drugi znani obrazi iz sveta politike, zabave in gospodarstva.

Vsi predstavljeni vrtovi, ne glede na kategorijo, so bili resnično izjemni, z mnogimi zanimivimi rešitvami pri katerih si se lahko vprašal: le kako se niso tega prej spomnili. Bili so raznoliki, mnogi pa so zasaditve »posnemali« iz narave, zlasti iz travnikov. Ker je bilo idej, zamisli, rešitev toliko, da se jih nikakor ni dalo vseh zapomniti, so obiskovalci vneto fotografirali. K sreči pa s(m)o bili vsi zelo uvidevni in nekako si vedno prišel na vrsto za dober posnetek. Pravi užitek bo tako šele doma ob ekranu in z vsemi prej spregledanimi podrobnostmi.

Nedvomno pa bo manjkalo neposnemljivo »chelsea« vzdušje, rahlo evforično zaradi sodelovanja »naših«, ki so nam dali posebnega poleta med Angleži, Američani, Francozi, Japonci, Skandinavci, Španci, Nemci in ostalimi narodnostmi.

Obema sodelujočima lahko samo vzklikamo BRAVO, čestitamo za pogum, za uvrstitev in predstavitev naše dežele in zamisli. In tudi njunima ekipama, ki sta bili med manjšimi, če ne najmanjši.

Seveda pa ni ostalo samo pri ogledu razstave, ampak smo vse ostale tri dni posvetili ogledom vrtov v bližini Londona. Tudi na njih nismo bili prav nič razočarani.

Tekst in fotografije: Alenka Gorza

(kliknite slike za povečan prikaz in nato še levo zgoraj Celoten zaslon)

Ni v navadi, da na bi na Vrtoljubcu objavljali reklamna sporočila. Tokrat pa revija Delo in dom plus zasluži našo vrtoljubsko pozornost. Na približno polovici svojega obsega, kar na 40 straneh, so v današnji številki objavljeni članki, zanimivi za vrtoljubce. Še posebej serija prispevkov  Moj dom sta hiša in vrt, v katerih so celovito predstavljeni štirje vrtovi, vrtoljubci in njihova domovanja. To so:
- prof. dr. Mihael J. Toman: njegova več kot sto let stara hiša, obdana s čudovitim vrtom - pogovor o odnosu do narave, rastlin in domačih vrtov.;
-:dom in vrt staroste slovenskega oblikovanja vrtov arhitektke Jute Krulc: skladnost ujete ustvarjalnosti;
- dom in vrt družine Jelenc: čeprav tipični slovenski vrt ne obstaja, pa tudi tipična slovenska hiša ne, najdemo v hiši in vrtu te družine veliko takih potez;
- dom in vrt družine Vesel: zgodba vrta je pogosto zanimiv izraz značaja posameznika, ki odseva v njeni raznolikosti. In - ne prezrimo vitražev!

Avtorja teh člankov in fotografij sta Alenka Gorza in Samo Jereb.

V reviji je še nekaj zanimivih sestavkov, ki jih je napisala Julijana Bavčar, v sklepni besedi pa nam biolog dr. Maksimilijan Sterle piše o svojih razmišljanjih o vrtovih in o tem, da so rastline izrazno sredstvo.

Vsekakor priporočljivo in poučno branje za nas, vrtoljubce.

Maj je "nor" mesec. Da ne bo pomote, mesec ni prav nič nor, vendar se ravno v maju največ dogaja, predvsem na vrtovih.

Konci tedna so zasedeni in to na prav prijeten način. Zasedeni so z obiski vrtov prijateljev in znancev, blizu in daleč.

In tako se je zgodil 19. maj, dan odprtih vrat vrta Nade Pintarič v Rinčetovi grabi. Obetalo se je lepo vreme (čeprav tudi slabše ne bi bilo ovira) in z Gaborjem sva se, tokrat brez hčerk, odpravila v Prlekijo. Ob najinem prihodu je vrt že gostil precej obiskovalcev, tudi dobre znance in prijatelje. Snidenje in klepet z njimi daje takšnim dnevom še dodatno vrednost. Nada naju je prijazno pozdravila in moram priznati, da sem se neučakano podala na raziskovanje njenega raja. Kdo še ni bil pri Nadi še ne ve, da je velika ljubiteljica host, praproti, javorjev, orhidej,... Temu primerno je vrt bogato zasajen in zgledno urejen. Ogrodje vrta so že precej stara drevesa, ki dajejo sencoljubnim rastlinam primerno okolje. Na drugi strani hiše pa so sončne gredice, kjer kraljuje množica netreskov, zavidljiva skupina opuncije, potonike, perunike,...

Omeniti pa moram tudi obilno pogostitev, s pomočjo katere smo se nekateri lahko ponovno podali na obhod in iskanje tistega, kar smo pri prvem obhodu spregledali. Verjemite, spet se je dalo najti veliko novega, vendar našteti vse draguljčke je nemogoče.

Vrt se nahaja pod goricami in je deloma tudi precej strm. Vendar tudi to ni ovira. Kjer je volja, je tudi pot. Nada jo najde, ne le na vrtu, tudi v gorah, ki so prav tako njena strast.

Hvala, Nada… še bomo prišli.

Tekst in fotografije: Jelka H. Samec Sekereš

Na prestižni vrtnarski razstavi Chelsea Flower Show 2012 v Angliji sta oba slovenska predstavnika dosegla velik uspeh. Tako Pepina zgodba Boruta Benedejčiča kot Soft Machine Tomaža Bavdeža sta dobili pozlačeni medalji.
Tomaž Bavdež je za svojo predstavitev prejel tudi pokal za najbolj kreativno oblikovan vrt v kategoriji svežih vrtov.
Iskreno čestitamo in se veselimo!

Obiščite Facebook Pepina zgodba http://www.facebook.com/PepasStory in
Facebook Tomaža Bavdeža (kliknite tukaj)

Več o nagrajencih na uradni spletni strani RHS Chelsea Flower Show, odkoder je tudi spodnja slika, kot tudi v Delu dom
Fotografije zmagovalnih zlatih vrtov pa si lahko ogledate tukaj