Novice in dogodki

Natisni

Navadni jetrnik – cvetlica leta 2013

Objavljeno: .

Sklad Loki Schmidt (Loki Schmidt Stiftung) je razglasil navadni jetrnik (Hepatica nobilis) za cvetlico leta 2013.
Namen imenovanj je ozaveščanje in varovanje ogroženih rastlinskih vrst.

Navadni jetrnik je znanilec pomladi. Ko marca v gozdu (bukovem in hrastovem) še prevladujejo rjavi barvni odtenki, so nežno modro-vijolični cvetovi prava popestritev. Ljubka rastlina izkoristi kratek čas predenj drevesa poženejo liste in jim s tem odvzamejo svetlobo. Sredi aprila je njihov čas cvetenja zaključen.

Semena navadnega jetrnika raznašajo mravlje, zato ne začudi, da potrebuje rastlina dolgo časa, predenj osvoji nova področja. Najdemo ga predvsem tam, kjer že dolgo raste gozd.
Jetrnik je zelo dolgoživa rastlina in doživi tudi več desetletij. V višino zraste 5 do 15 centimetrov. V zemlji tvori plazečo koreniko – rizom, iz katerega spomladi še pred listjem poženejo cvetovi z 6 do 10 cvetnimi listi. Krog belkastih prašnikov obdaja sredo cveta in plodnico.

Latinsko ime rodu Hepatica izvira iz grške besede 'hepar' = jetra, ime vrste 'nobilis' pa žlahten, plemenit, ki verjetno nakazuje na zdravilno delovanje rastline. V srednjem veku so jo uporabljali predvsem pri obolenjih jeter in žolča. Danes je sestani del homeopatskih sredstev za težave pri obolenjih jeter, vnetjih sluznice in bronhitisu.

Prispevala: Jelka Samec Sekereš

Natisni

Jesenski foto sprehod po Arboretumu

Objavljeno: .

Hladno vreme, dež in sneg so prišli tako nenadoma, da komaj še verjamemo, da so bile spodnje fotografije posnete pred samo nekaj dnevi, v četrtek, 25. oktobra. Ves park v Volčjem potoku je žarel  v popoldanskih sončnih žarkih in razkošnih jesenskih barvah vseh odtenkov. Poleg čudovito obarvanih listov dreves in grmovnic so svoj delež k lepoti spet prispevale tudi okrasne trave. Zanimiv je bil letos nov skalnjak, pester zelenjavni kotiček, še v polnem zamahu pa je bila tudi okrasitev z bučami.

In - naj več povejo fotografije!

Natisni

Trajnice leta 2013 so mlečki

Objavljeno: .

Združenje nemških vrtnarjev BdS (Bund deutscher Staudengeartner) je izbralo za trajnico leta 2013 rastlino Euphorbio (mleček). Euphorbia spada v družino Euphorbiaceae (mlečkovke).

Mlečki so zelo razširjene rastline, saj jih najdemo na vseh kontinentih in to vsaj v 2000-ih variantah. Poznamo mlečke nizke rasti, srednje, pa tudi visoke en meter in več, enoletnice, občutljive na mraz, in trajnice, nekatere tudi zimzelene. Posebno lepoto in vrednost jim dajejo listi, ki so pogosto sivo modre, intenzivno zelene ali rdeče barve. Pri nekaterih se še poveča učinek v jeseni, ko se lepo obarvajo.

Zaradi njihove raznolikosti so mlečki zelo uporabni v vrtu, saj nam dajejo veliko možnosti za kombinacije - prinašajo strukturo v vrt. Mlečki so vsestranski, saj jih je mogoče  saditi na različne lokacije, ker ni težko izbrati prave rastline. Na suha in vroča mesta sadimo mlečke s sivo modrimi listi in rumeno zelenimi cvetovi, drugi spet dobro uspevajo v delno senčnih ali celo vlažnih lokacijah. Zimzelene mlečke je potrebno posaditi v dobro prepustna tla. V tleh mora biti dovolj hranilnih snovi, kar jim še poveča lepoto.

Mlečki, nekateri pričnejo cveteti že spomladi, drugi malo pozneje, cvetijo lahko več tednov, včasih več mesecev. Cvetovi so zelenkastorumene barve, včasih tudi delno ognjeno rdeče - v barvah, ki privabljajo opraševalce. Spektakularne barve jimdejansko dajejo socvetja in listi. Cvetovi  (cyathia – lažni cvet) so v resnici neopazni  in hitro preminejo.

Dobro je povedati tudi, da je pri sajenju treba biti pazljiv, saj pri poškodovanju rastline priteče beli sok  (od tod verjetno mleček), ki v stiku s kožo pri občutljivih ljudeh povzroča rdečico in alergijske reakcije. Mogoče jih prav zaradi tega polži ne napadajo. Pravijo, da tudi preganjajo voluharja, vendar to ni znanstveno dokazano.

Da so izbrali Euphrbio za trajnico leta 2013, je nemške vrtnarje najbolj navdušila Euphorbia amygdaloides purpurea (na sliki) s svojimi vijoličnimi zimzelenimi listi.

Pripravila, Slavica Prelog

Natisni

Tujerodne vrste - naša skrb, moja odgovornost

Objavljeno: .

Tujerodnih rastlinskih vrst je v Sloveniji nepregledno veliko, sem lahko štejemo večino okrasnih in drugih gojenih rastlin, mnoge plevele … in seveda sodi sem še zelo neznana skupina tujerodnih nižjih rastlin (alg in mahov). Dokler je pojavljanje prehodno ali vsaj ne ogroža strukture ali funkcije ekosistemov, tujerodne vrste praviloma še ne predstavljajo naravovarstvenega problema, predstavljajo le potencialno nevarnost. Definiciji invazivke ustreza pravzaprav razmeroma malo rastlinskih vrst slovenske flore, našteli bi jih lahko 30 do 60, odvisno od tega, kako dosledni smo. A kljub temo predstavljajo resen problem, ki se ga ne zavedamo dovolj.

Znani slovenski botanik Viktor Petkovšek je že leta že leta 1953 opozoril na nevarnost širjenja tujerodnih (alohtonih) rastlinskih vrst, ki v novi domovini postanejo naturalizirane, se spontano razširjajo ter v naravnem okolju izpodrivajo samonikle (avtohtone) vrste. Take vrste danes imenujemo invazivne. V članku iz leta 1953 je zapisal: "V Evropi so opazili velik prirastek novih adventivnih vrst po prvi svetovni vojni, deloma že tudi preje. V tem obdobju so se močno razširile nekatere rastline, kot npr.: Pleuropterus cuspidatus [danes Reynoutria japonica],Impatiens parvifloraSolidago serotina [danes Solidago gigantea], Rudbeckia laciniataHelianthus – vrste in druge, ki delajo ponekod na obdelanih površinah, traviščih, deloma tudi gozdovih že občutno škodo. ... Kakor sem že omenil, so to predvsem antropohorne vrste, ki so se v nekaterih primerih tako razmnožile, da so postale škodljive in so negativen faktor v rastlinski proizvodnji."

Letos je v okviru projekta Thuja 2, ki ga izvajata Zavod Symbiosis in Botanično društvo Slovenije in bo trajal do septembra 2013, nastalo tudi gradivo, ki nam predstavi najbolj invazivne tujerodne rastline. Povabi pa nas tudi na sodelovanje pri prvem popisu tujerodnih rastlin na vzorčnih ploskvah po vseh Sloveniji. Priročnik, ki je zelo poučen, saj na na straneh 19 do 48 v sliki in besedi temeljito predstavi "naše" invazivke, si lahko ogledamo in tudi prenesemo na računalnik na http://www.tujerodne-vrste.info/projekti/projekt-thuja-2/Prirocnik-popisovanje-rastlin.pdf.

Več o invazivnih rastlinah pa najdemo na http://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/, kjer je v blogu objavljen tudi spodnji dokaz (TV dnevnik RTV Slo, 18. 8. 2012 ob 19. uri, na sliki je zlata rozga), da je izobraževanje na tem področju še kako pomembno in potrebno.

Vir: http://www.tujerodne-vrste.info/

Natisni

Zmagovalna vrtova v Ljubljani in nad Idrijo

Objavljeno: .

Z razglasitvijo rezultatov se je končala Večerova akcija Zelenih kvadratov Izbiramo najlepši vrt poletja 2012.

Strokovna žirija je kot najlepšega med desetimi tekmovalci izbrala vrt družine Bizjan iz Ljubljane.
Na drugo mesto se je uvrstil vrt družine Finec  z Vira pri Stični, na tretje mesto pa vrt družine Knez iz Hrastja v Mariboru.

Glasovalci, ki so prek interneta in po pošti sodelovali pri izboru, pa so za najlepšega proglasili vrt Sonje Mohorič.

Iskrene čestitke družini Bizjan in Sonji Mohorič!

Predstavitev zmagovalnih vrtov akcije Zeleni Kvadrati bo  v oddaji Na vrtu v soboto, 15. septembra, ob 15.15 na TV Slovenija 1.

Zapise o obeh vrtovih v prilogi Kvadrati preberite s klikom na povezavi tukaj in tukaj, članek z razglasitvijo rezultatov v prilogi Kvadrati pa je dosegljiv tukaj