TISA – čarodejno drevo

Tisa (Taxus baccata) je lahko mogočno drevo ali pa je grmaste oblike, značilna zanjo  pa je rdeče rjava skorja, ki se lušči v ploščicah. Ker je rastlina dvodomna, to pomeni, da imamo moške rastline, tisovce in ženske rastline, tise. Tisovci se spomladi odenejo v množico drobnih rumenih cvetov, tise pa spoznamo po tem, da v jeseni nosijo številne, rdeče obarvane jagode, kar daje tisi še dodatno okrasno vrednost. Vsi deli tise so strupeni, razen rdečega omesenelega dela jagode. Tise so nezahtevne rastline,dobro uspevajo tudi v globoki senci, prenašajo zelo dobro rez in imajo veliko sposobnost obnavljanja. Prav zaradi slednje lastnosti so tise zelo cenjene za žive meje, v vrtu pa jih lahko uporabljamo tudi kot samostojne grme ali drevesa ter jim z rezanjem lahko določamo velikost in obliko. Skratka, tisa je v okrasnem vrtu in v parkih vsestransko uporabna, zlasti pa za živice in ustvarjanje topiarijev. Med tisami je zelo veliko sort, z zelenimi ali zlatimi iglicami, grmastih ali stebričastih, primernih tudi za najmanjše vrtove, kajti njihova rast je zelo počasna. Obstaja nekaj vrst tis, vendar najbolj razširjena in poznana je vrsta Taxus baccata.

Tise so tudi drevesa  z eno najvišjih starosti na zemlji, tudi 2000 let in več, zlasti o zelo starih tisah poročajo iz Anglije. Tudi v Sloveniji imamo zelo stare tise, znani sta predvsem solčavska tisa in tisi v Stranah pod Nanosom. Omenjene tise imajo varstveni status in so v registru naravnih vrednot. Solčavska tisa, ki raste na robu gozda na Šturmovem hribu nad Solčavo naj bi bila stara 700 let, ima obseg 340cm, v višino meri le 13m, kajti strele so jo večkrat prizadele. Je žensko drevo in še vedno rodi. V Stranah, pred cerkvijo sv. Križa sta dve tisi, od katerih je ena pravzaprav tisovec. Starejši in mogočnejši je tisovec z obsegom 417cm, medtem ko ima tisa le 211cm. Tisovec je bil že leta 1862 opisan kot najstarejše drevo na Kranjskem, avtor zapisa mu je prisodil 958 let. Meritve iz leta 1962 (Hribar) pa so pokazale veliko manj let, tisovec 500 in tisa 300 let. Znamenita je še tisa na Mulečevi domačiji v Kunovi z obsegom 326cm., starost, ki jo navajajo pa je verjetno pretirana.

Tisa je v mnogih pogledih nenavadna rastlina in je imela zaradi svojih značilnosti zelo pomembno vlogo v kulturi človeka. Tisa lahko doseže visoko starost, znani so primerki stari 2000 let in več, vsebuje zelo učinkovite strupe in naj bi izhlapevala celo omamljive vonjave. Tisov les, tisovina, je trd, žilav vendar elastičen. Zaradi te lastnosti se je tisovina uporabljala že od kamene dobe dalje za izdelavo orožja, zlasti lokov. Rimski osvajalci pod Julijem Cezarjem so bili impresionirani nad  ogromnimi tisovimi mračnimi gozdovi, ki so prekrivali centralno Evropo. Zavojevalci so kmalu spoznali vrednost tisovega lesa za izdelavo orodja in orožja, kasneje tudi pohištva. Obširni tisovi pragozdovi so zaradi velike uporabnosti lesa praktično izginili že pod rimsko prevlado.

V vseh kulturah, ki so poznale tiso, je bila tisa čaščena kot sveto drevo. V grški in rimski mitologiji je bila pot, ki je vodila v podzemlje kraljestva mrtvih, obrobljena z grčastimi tisami. Za tisami so oprezale furije (Furija – boginja maščevanja) in z baklami iz tisovine prežale na popotnike in jih poskušale preusmeriti, da ne bi dosegli svojega zadnjega cilja, Had. Stari Germani Druidi in njihovi sodobniki Kelti so razvili magično abecedo iz pismenk, imenovanih runa, v kateri tisa ustreza pismenki »Ihwaz«, trinajsti simbol v njihovi abecedi in pomeni obrambno moč, previdnost, potrpljenje, vztrajnost in zaščito v primeru napada ter modrost v nesreči.

Tisi so pripisovali tudi veliko zdravilno in zaščitno moč, zaradi njene povezave z večnostjo pa so njen les uporabljali za izdelavo talismanov. Okrog leta 500 po Kristusu je neznani avtor izdelal talisman, ki je postal znan kot talisman Britanije. Na njem piše: »Nosi to tiso vedno s seboj! V njej je moč!«

V srednjem veku je tisa veljala kot najstalnejša sestavina vrtov čarovnic. Tiso so vedno povezovali s skrivnimi recepti čaranja. Po drugi strani pa so sadili tiso okrog domov v zaščitne namene pred posegi čarovnic. Tudi boginja Hekate iz Shakespearovega Macbetha je v svojem čarovniškem kotlu pripravljala napitke s tiso in drugimi sestavinami. Hildegarde iz Bingena pa je v 12. stol. priporočala kajenje tise proti kašljanju in kihanju in je tisi pripisala popolnoma novo lastnost: »tisa je prispodoba veselosti«.

Vsak jezdec ve, da svojega konja ne sme nikoli privezati k tisi. Konji reagirajo zelo občutljivo na strupeno snov (poli-hidroksi-diterpen), ki se nahaja v iglicah tise. Celo izhlapevanje v vročih poletnih dneh lahko vodi do zastrupitve s tiso.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v ZDA izolirali iz lubja kalifornijske tise alkaloid taksol. Taksol zavira delitev celic in je zaradi te lastnosti hitro našel pot v onkologijo, kjer ga zelo uspešno uporabljajo kot citostatik v kemoterapiji različnih rakastih obolenj, zlasti raka na prsih in pljučih.

Milan Sterle

Na You Tubu si lahko ogledate tiso v Veliki Britaniji, ki velja ze enega najstarejših dreves na svetu:
http://www.youtube.com/watch?v=tRPL02QZfP8