Natisni

Nove slovenske sorte maslenic žlahtnitelja Izidorja Goloba

Objavljeno: .

Dan za dnevom se naberejo desetletja in toliko časa lahko na enem mestu raste in cveti ena samcata sadika maslenice.
Včasih rastlini rečemo enodnevna lilija ali celo enodnevnica, v resnici pa se njeno cvetje odpira nekaj poletnih tednov.
V bodočnost in ne v enodnevnost so seveda usmerjeni vsi žlahtnjiteljski napori v odbiri vedno novih in še lepših sort.

Čisto slovenske maslenice
Začetki gojenih lepotnih  ali drugače zanimivih in koristnih rastlin so vedno v naravi. Tako je vrsta Hemerocallis lilioasphodelus zastopana v slovenski samonikli flori in prav po njenem rumenem cvetju se je uveljavilo domače ime maslenica. Strokovno rodovno ime pa izhaja iz grščine in je sestavljeno iz dneva in lepote (hemera + kallos). Omenjena vrsta raste pri nas po vlažnih gozdovih in po obvodnih peščenih nanosih ter je zaradi redkosti zavarovana. Prav slovenske pa so tudi žlahtne vrtne sorte maslenic, ki so avtorjev prispevek v že do zdaj zelo številčen sortiment. Kot gojitelj in žlahtnitelj tega rodu nisem čisto sam, saj mi dela družbo (menda edini v Sloveniji) kolega izpod Kamniških planin. Statistiki bi ugotovili, da je trenutno med maslenicami ena slovenska vrsta in doslej že 14 registriranih sort, kar šest v letu 2010.

Kako do lepših sort
Vsakdo si lahko za svoj vrt kupi tiste sorte maslenic, ki so na voljo, seveda če to hoče in zmore. Tudi pri nas pridelovalci ponujajo zelo lepe sorte po zmernih cenah, v belem svetu pa je trenutno zgornja meja za enostavno sadiko kar  nekako pri 300 evrih. Z zbirateljstvom torej ni šale. Pametno je biti nekoliko skromnejši v cenovnem okvirju siceršnjih trajnic, zato pa ni narobe, če pokukamo za morebiti pretirano skrivnostno žlahtniteljevo zakulisje. V resnici je ob nekaj sreče potrebno za ustvarjalni uspeh predvsem znanje in delo. Klasična lepota enobarvnih sort  maslenic z bolj ali manj širokimi tepali je še vedno cenjena. Prav iz njih se je razvila posebna skupina sort s pajkasto ozkimi ali drugače nenavadno oblikovanimi in zasukanimi cvetnimi listi in nekateri žlahtnitelji zasledujejo izključno takšno nenavadno oblikovanost. Velika večina današnjih žlahtniteljev pa išče kar najbolj temno škrlatno barvo, najbolj modro cvetje, najizrazitejše barvne kontraste v cvetju. Nekakšna moda sicer upoštevanja vredne lepote so sorte, pri katerih so cvetni robovi bogato nagubani ali nazobčani, pogosto v drugačni barvi kot je večina cvetnega tkiva. Mnoge od teh sort so nastale v bistveno drugačnih gojitvenih pogojih Floride (tudi www.kinnebrewdaylilygarden.com in www.petitdaylilies.com) in se zato pri nas vse od kraja ne izkažejo prav posebno.

Iz zgodovine v sodobnost
Doslej dosežene izboljšave se med sortnimi lastnostmi ne omejujejo zgolj na pestrost mnogih  barv, kjer žvepleno rumena tekmuje s citronsko zlato, oranžna se spogleduje z okrom lončevine, rožnata se nadaljuje do temnega karmina. Obstaja še kopica barvnih različic in tudi precej kombinacij z robovi in »očesi« v sredini cvetov ali kontrastno obarvanimi cvetnimi grli.. Pravcati razmah v gojenju in žlahtnjenju maslenic je nastal šele po drugi svetovni vojni, najprej seveda v ZDA. Ena prvih specializiranih razstav je bila julija 1946 v mestu Shenondoah v državi Iowa. Takrat je bilo ustanovljeno društvo »Midwest Hemerocallis Society« s komaj 757 člani. Že čez tri leta je bilo zanimanje za maslenice tako veliko, da so se zanesenjaki včlanjali iz vseh ZDA in tudi z drugih delov sveta in takrat so društvo preimenovali v današnje American Hemerocallis Society (AHS, www.daylilies.org), kateremu se je za nekaj dolarjev letne naročnine gotovo vredno pridružiti. Društvo med drugimi dejavnostmi vodi mednarodni register sort maslenic (www.daylilydatabase.org), kjer najdemo tudi doslej priznanih štirinajst slovenskih sort. Pomembna evropska organizacija, ki pokriva to področje na tej strani oceana se skriva pod naslovom www.hemerocallis-europa.eu. Tam je mogoče najti še množico koristnih podatkov in napotkov za gojitelje in zbiratelje, ki so bistveno uporabnejši kot oni z drugih celin. V galeriji na tej spletni strani je na voljo obilica slik maslenic, dodani pa so tudi podatki o žlahtniteljih – eden med njimi je Slovenec!

Praktične posebnosti
Odbranke za razrast potrebujejo svoj čas in tudi zato sadike novosti niso ravno poceni. Toda le z delitvijo se prenašajo vse značilnosti do najmanjše podrobnosti. Poslovno pohlepni vrtnarji so se zatekli tudi k tkivnim kulturam, a se je izkazalo, da pri laboratorijskem razmnoževanju maslenic nadpovprečno prepogosto prihaja do neželenih sprememb. Zato je klasična vegetativna delitev še najboljša in to v svojih ponudbah vse pogosteje poudarjajo solidne vrtnarije s trajnicami. Kronični nergači rečejo, da cvet maslenic cveti le en dan, pravični opazovalci pa dodajo, da v lepoti vedno znova se porajajočih cvetov uživamo tedne dolgo. Dobro razvita skupina odžene mnogo  cvetnih stebel in na vsakem je vsaj deset ali petnajst cvetnih zametkov, pogosto znatno več. Sam sem na enem steblu naštel že po 40 cvetov, drugi pa poročajo o še večjih rekordih. To je lepota za vrt in dobrota na krožniku. Tako cvetje kot listje je namreč užitno, kot prikuha ali ocvrto. Uporaba cvetja, listja in gomoljastih korenin nekaterih vrst ima v azijski kulinariki že dolgo tradicijo. Suho cvetje prodajajo na tržnicah tako kot pri nas suhe gobe in tudi uporaba je podobna. Liste maslenic uporabljajo pri gradnji nekaterih tipov tradicionalnih bivalnih koč v kitajski provinci Yunnan, ponekod na Tajvanu in tam okrog.

Besedilo je povzeto iz daljšega sestavka avtorja Izidorja Goloba, fotografije: Izidor Golob (oboje: december 2010)

(za povečan prikaz kliknite slike in nato še gumb Celoten zaslon oz. Diaprojekcija)