Maslenice - trajnice za vsak vrt
Si želite raznobarvnih trajnic, ki pričnejo cveteti konec maja in v juniju, višek cvetenja je julija, pozne sorte cvetijo v avgustu,pri sortah, ki pocvitajo,pa je nekaj cvetov vse do prve jesenske slane?
Bi radi imeli in občudovali barvite trajnice, primerne tako za obrobke in cvetlične grede manjših vrtov (manjše sorte s cvetnimi stebli od 25 do 60 cm) kot za večje in velike vrtove pa tudi za javne nasade (sorte z večjimi cvetovi in s cvetnimi stebli od 60 do 130 cm)? Ali pa ste med tistimi mnogimi, ki za vrt nimajo dovolj časa, in si zato želite trajnic, ki so nezahtevne in je z njimi malo dela, ki vsaj pet let, nekatere sorte tudi deset let in več, hvaležno rastejo in cvetijo na istem mestu?
Take trajnice so maslenice!
Maslenice (latinsko. Hemerocallis) spadajo med lilijevke. V naravi je poznanih le 22 različnih vrst maslenic, katerih prvotna domovina je večinoma Azija. Pri nas v naravi najdemo le rumeno maslenico (Hemerocallis flava). Njena maslena barva je dala slovensko ime celotnemu rodu teh trajnic. V vrtovih pa po vsej Evropi že več stoletij raste opečnatorjava Hemerocallis fulva. Cvetovi obeh teh maslenic so nekoliko podobni cvetovom nekaterih lilij, zato maslenice ponekod imenujejo tudi lilijan ali enodnevne lilije (nemško Taglilie in angleško Daylily).
Rastline imajo v zemlji gomoljasto odebeljene korenine. Listi so ozki, jermenasti, pri nekaterih križancih pa mečasti. Rastejo šopasto, so elegantno povešavi in rastlini v lep okras. Na primerno močnih in razvejanih steblih, ki ne potrebujejo nikakršne opore, se razvije množica popkov, ki se v času cvetenja razcvetajo dan za dnem. Posamezen cvet cveti en dan. Ker pa je v dobro razraščeni rastlini lahko več kot deset (tudi do 50) cvetnih stebel, vsako steblo pa ima množico popkov, cvetenje posameznih sort lahko traja tudi več kot mesec dni - vsak dan z novimi, svežimi cvetovi.
Ker so maslenice nezahtevne rastline (rastejo skoraj na vsakih tleh ter od ljubiteljskih vrtnarjev ne zahtevajo kakšne posebne nege) in zaradi njihovega navdušujočega cvetenja, so gojitelji že pred desetletji pričeli maslenice množično križati in dosegli neverjetne uspehe: cvetovi so vseh možnih barv, odtenkov in kombinacij (razen čiste modre barve), velikost čedalje lepše oblikovanih in kvalitetnejših cvetov je v obsegu od 5 pa vse do 25 cm, temu primerna je višina cvetnega stebla od 30 do 130 cm. Doslej je bilo v svetu registriranih že 50.000 križancev maslenic, največ iz ZDA. Ker je v ZDA po teh rastlinah veliko povpraševanje, so se gojitelji potrudili in na tržišču je zdaj vsaj 12.000 različnih sort. Zanimive so cene: običajna cena za sadiko starejše sorte je od 3 do 10 dolarjev, najnovejši uspešni križanci pa so prva leta tudi po 200 dolarjev in več za sadiko. Evropske cene ne zaostajajo.
Prvi registrirani križanec smo Slovenci dobili na prelomu tisočletja. Žlahtnitelj Izidor Golob je pri Ameriški zvezi AHS registriral sorto Simple Unua, lilastorožnato diploidno maslenico s cvetovi velikosti 13 cm. Zdaj je novih slovenskih križancev, registriranih in neregistriranih, v naših vrtovih že precej, kar nekaj različic cveti tudi v avtorjevem vrtu.
Društva in združenja ljubiteljev maslenic. Nagrajenke
Ljubitelji maslenic po svetu imajo svoja ljubiteljska društva in združenja.
Največje, z več kot 10.000 člani, je American Hemerocallis Society (AHS), v Veliki Britaniji deluje British Hosta and Hemerocalllis Society), pred leti zelo dejavno evropsko društvo Hemerocallis Europa pa trenutno žal le životari in nima (več) niti svojega spletišča. Bolj živahno deluje holandsko društvo http://www.hemerocallisvereniging.org/.
Slovenci svojega društva nimamo
Združenja izdajajo svoja glasila, organizirajo oglede najlepših zbirk maslenic, ocenjevanja in nagrajevanja.
Vodilno vlogo pri ocenjevanju in nagrajevanju maslenic ima ameriški AHS. Najvišje priznanje, ki ga lahko dobi neka uspešnica med maslenicami, je Stoutova medalja. Vsako leto jo podelijo samo eni sorti, ki se je pred tem v desetletnem vsestranskem ocenjevanju še posebej izkazala.
Leta 1996 je Stoutovo medaljo dobila sorta Wedding Band (žlahnitelj Patrick Stamile, 1987),
1997 Always Afternoon (M. Moors, 1987),
1998 Strawberry Candy (Pat Stamile, 1989)
1999 Custard Candy (spet Pat Stamile, 1989)
2000 Elizabeth Salter (Jeff Salter, 1990)
2001 Ida's Magic (Bill Munson, 1988)
2002 zlatorumena maslenica Bill Norris (David Kirchhoff, 1993).
2003 oranžna Primal Scream (Curt Hanson, 1994
2004 Moonlit Masquerade (J&E Salter, 1993)
2005 nakodrana oranžna s temnordečim očesom Fooled Me (Reilly-Hein 1990)
2006 svetlo rožnata z močno nakodranim rumenim robom Ed Brown (Salter, 1994)
2007 kombinacija sivka (lavendel), modrikaste in zelene barva Lavender Blue Baby (Carpenter, 1996), oglejte si jo na http://davesgarden.com/guides/pf/showimage/117479/
2008 živordeča z izrazitim širokim zlatorumenim grlom All American Chief (Van Sellers, 1996), na ogled je na http://www.daylilylane.com/images/photos/AllAmericanChief.jpg.
2009 Skinwalker (Roberts, 1997) prelivajočih se barv od svetlih lavendel tonov do zelenorumenega grla. Oglejte si jo na www.daylilies.org/stoutmedal.html
2010 'J. T. Davis' žlahnitelja Larryja Graca (http://www.daylilies.org/stoutmedal.html)
2011 'North Wind Dancer', žlahtnitelj je Schaben, 2001. Dokaj nenavadno sorto si lahko ogledamo na http://www.daylilies.org/AHSCultivars11.html
2012 'Carnival in Mexico', žlahtnitelj je Vic Santa Lucia, 2001. Cvetovi so roza barve z izrazitim temno vinsko rdečim očesom in rumenim grlom (http://www.daylilies.org/AHSawards2012.html)
2013 'Heavenly Angel Ice
Najnovejšo nagrajenko, kot tudi tiste iz prejšnjih let, najdemo na http://www.daylilies.org/AHSawards.html