Natisni

Vrt perunik v Firencah

Firence, glavno mesto Toskane, pokrajine v srednji Italiji, mesto s skoraj pol milijona prebivalcev, najbolj poznamo po zgodovinsko umetniških znamenitosti - cerkvah, palačah in galerijah s svetovno znanimi slikarskimi in kiparskimi umetninami. So pa Firence tudi mesto cvetja. Že staro ime mesta Fiorentia izvira iz besede cvetje, bela avtohtona florentinska perunika na rdečem polju je bila v njihovem starem mestnem grbu že v 11. stoletju, od 13.stoletja dalje pa je mestni simbol rdeča perunika na belem polju. Rdeča barva simbolično predstavlja gospodarsko in politično moč srednjeveških Firenc.

Od leta 1954 pa so Firence tudi eno najpomembnejših mednarodnih središč ljubiteljev in žlahtniteljev bradatih perunik. Italijanska zveza ljubiteljev perunik je takrat na pobočju grička, na katerem je priljubljena razgledna točka  Piazzale Michelangelo, ustanovila vrt Il Giardino del'Iris in povabila žlahtnitelje perunik iz vseh delov sveta, naj pošljejo svoje najboljše nove dosežke na ocenjevanje v Firence. Nastal je prvi nasad bradatih perunik, izmed katerih je nekaj let kasneje mednarodna žirija izbrala, italijanska zveza ljubiteljev in mesto Firence pa nagradili prve zmagovite sorte.

Skupina perunik pri vhodu v Vrt perunik v Firencah

Od takrat povabljeni žlahtnitelji perunik vsako leto pošljejo po dve sadiki nekaj svojih najboljših novosti, ki v Firencah zatem tri leta rastejo povsem anonimno, pod šifro.

Tretje leto, ko so sadike že primerno razraščene, strokovnjaki ocenijo kvaliteto in število cvetnih stebel in cvetnih popkov perunike, njeno odpornost na bolezni in seveda barvo, obliko in vonj perunikinega cveta.

Najlepši in najkvalitetnejši sorti podelijo glavno nagrado Premio Firenze - zlati fiorin.

Posebno nagrado, srebrno plaketo mesta Firence, dobi perunika, ki se po svoji rdečkasti barvi (kot vemo, povsem rdečih bradatih perunik ni) čimbolj približa barvi perunike iz mestnega simbola.

Perunike nagradijo tudi tudi po nekaterih dodatnih kriterijih, kot so najbolj originalna sorta, najlepše dišeča, najboljša zgodnja in najboljša pozno cvetoča sorta... Seveda nagradijo tudi najuspešnejše žlahtnitelje.

Vsako poletje nasad perunik, ki ga je žirija ocenjevala tisto leto, razsadijo in opremijo z nazivi avtorja in sorte, letnico ocenjevanja in doseženim mestom. Zatem nasadijo sadike novih sort, ki jih bodo ocenjevali čez tri leta. V štiridesetih letih je tako nastal kronološko urejen nasad več kot dva tisoč bradatih perunik, edini te vrste v svetu. V maju, ko je vrt odprt za javnost, tako lahko uživamo v enkratni lepoti pravega morja perunikinih cvetov, od starejših sort iz let okoli 1960 do 1970 pa vse do sodobnih sort, tudi tistih, ki bodo ocenjevane šele v prihodnjih dveh letih.

Že površen opazovalec v tem vrtu zlahka opazi velike razlike med starejšimi in sodobnimi sortami perunik, tako razlike v obliki in velikosti cvetov kot dosežke v novih barvnih tonih in barvnih kombinacijah, v povečanem številu cvetnih popkov in močnejših steblih. Perunike so skoraj vseh barv, od povsem belih, rumenih, oranžnih, rjavih, modrih, vijoličnih, do vinsko in rjavo rdečkastih ter skoraj črnih, seveda v vseh barvnih odtenkih, tudi v več tonih iste barve in večbarvnih. K barvni pestrosti prispevajo tudi bradice, pogosto tudi oranžne  oz. rdečkaste. Seveda so v nasadu tudi perunike z rogato bradico. Za perunike sedanjih in prihodnjih let je značilna tudi močna nakodranost kupole in krilc in pa širina krilc, ki še posebno poudarijo velikost perunikinega cveta. Ker je cvetno tkivo debelejše in močnejše, je cvet pri sodobnih sortah na dež  bolj odporen, posamezni cvetovi pa cvetijo več dni.  Tudi cvetnih popkov je več in se postopoma odpirajo, zato se v primerjavi s starejšimi sortami podaljša tudi obdobje cvetenja. Novejše sorte pogosto prijetno dišijo, vonji pa so precej raznovrstni. Zaradi ugodne klime lepi, zdravi listi perunik dopolnjujejo že tako prijeten izgled celotnega nasada.