Uvod: Neslišno, tako kot padajo orumeneli listi z dreves prihajajoče jeseni, je vzniknil cvet FLOS, nova posebna vrtnarska revija. V uvodu urednik Matic Sever nagovori bralce, da je namen nove revije predvsem izobraževanje na osnovi raznolikih tem, ki bodo vključevale strokovno poglobljene vsebine kot tudi manj zahtevno branje. Vsebina naslednjih številk pa ne bo strogo akademsko zaprta temveč se bo prilagajala zahtevam bralcev in nudila prostor tudi njihovim pobudam.

Pregled vsebine: Uvodnim besedam urednika sledi stran brez posebne napovedi s zanimivostmi iz rastlinskega sveta. Predlagam, da bi ta stran v bodoče dobila ustrezno poimenovanje in s tem poudarila pomen te rubrike. Sledi  predstavitev trajnic na splošno, kot ene najpomembnejših skupin rastlin v okrasnem vrtu. Strokovno poglobljeno je nato predstavljena vrsta Carex morrowii s številnimi varietetami in kultivarji, namenjena predvsem ljubiteljem šašev. Na strani 11 je predstavljena hosta leta 2011 »Praying Hands«, zelo prepoznavna in prisotna že v številnih slovenskih vrtovih. Direktor Botaničnega vrta v Ljubljani, dr. J. Bavcon v zgoščenem, vendar na zelo razumljiv in poučen način predstavi rod Crocus (žafran) v Sloveniji ter opozori na veliko variabilnost pomladanskih žafranov, opazno predvsem tistim ljubiteljem samoniklih rastlin, ki imajo oči »na pecljih«. Zelo zanimiva in za mnoge izzivalna in koristna, zlasti pa za začetnike pri ustvarjanju vrtnih motivov in kombiniranju rastlin, je rubrika Zasaditev. Osrednje mesto v prvi številki zavzema zelo zanimiv intervju urednika z , v Sloveniji zelo poznanim oblikovalcem, predvsem skalnih motivov v vrtu, Mihom Grudzinskim. Škoda, da del intervjuja prehaja v slikovni del, ker je s tem motena vizualna celovitost prispevka. Za kombiniranje rastlin v vrtu in oblikovanje vrtnih motivov je odločilnega pomena barva, pa naj si gre za barvo cvetov, listov ali stebel. V prvi številki je predstavljena rumena barva, njen pomen v vrtu, uporabnost za različne učinke in velika raznolikost rumenih odtenkov. Sledi poučen prispevek Matevža Likarja o sajenju, kombiniranju, sosledju cvetov in negi po cvetenju spomladanskih čebulic, o steviji, meti in jiogulanu v rubriki Zelišča, dišavnice….pa piše Petra Sladek, številko pa zaključuje portret meadijevega nebeškega korčka (Dodecatheon meadia) izpod peresa urednika. Skratka, zelo raznolika vsebina nove revije, pisana na prijeten, vendar strokoven in nevsiljiv način.

Mnenje: Dobrodošla nova vrtnarska revija FLOS! Nova revija predstavlja zanimiv vpogled v svet vrtne kulture, prispevki so pisani strokovno in hkrati berljivo, iz vsebine je zaznati velik entuziazem urednika do vrtnarjenja in za spreminjanje vrtnega oblikovanja v Sloveniji. Urednik in izdajatelj Matic Sever je v uvodnih besedah poudaril poglavitni namen revije, izobraževanje. Če je verjeti obljubam urednika, se bomo v naslednjih številkah seznanili s predstavitvami okrasnih zelnatih trajnic, kombiniranju le teh v vznemirljive sestave, hkrati pa spoznavali slovenske lastnike vrtov, ki iščejo drugačnost v slovenskem prostoru. V mladih je pogum, ki vodi v nova iskanja in izzive z željo, postaviti pravo slovensko revijo s popularizacijo slovenske rastlinske raznolikosti in njeno umestitvijo v domače vrtove, brez preračunljivosti o finančnem dobičku takega projekta, čeprav seveda brez denarja tudi ne gre. Še ščepec pelina. Nujno je potrebno lektoriranje prispevkov.

Novi reviji in uredniku želim, da bi se revija uveljavila med slovenskimi ljubitelji vrtov in rastlinstva, da bi revija povečala naklado in bila čim širše dostopna, da bi imela ustrezno finančno zaledje in s tem zagotovljeno izhajanje vsaj dvakrat letno. Upam, da se bodo bralci dejavno vključili v vsebino revije in s tem prispevali k bogatitvi vrtne kulture na Slovenskem.

Tehnični podatki: Urednik: Matic Sever, oblikovanje: Matic Sever,  tisk: Domago d.o.o., izdaja: Trajnice Carniola, l.1, št. 1, september 2011, naklada: 100 , cena: 3.90 EUR

Milan Sterle

Botanični vrt v Ljubljani spet načrtuje vsakomesečna predavanja o slovenskih okrasnih vrtovih. Prvo predavanje bo v sredo, 19. oktobra ob 18. uri, ko nam bo svoj vrt Rifnik predstavil Gorazd Mauer.

Gorazd  je svoj vrt pričel urejati pred dobrimi dvajsetimi leti. Z leti je ta vrt postal ne samo vzoren okrasni vrt, je tudi velik kolekcijski nasad na okoli 3000 kvadratnih metrih površine. Na njem se nahajajo zbirke pritlikavih iglavcev, host, prezimnih kaktusov, agav in trajnic. Na dodatnih 6000 kvadratnih metrih pa je gozdni nasad, v katerem so tudi sortimenti Picea pungens (bodeča smreka), Picea omorika (omorika) in posamezni večji primerki rodov Quercus (hrast), Fagus (bukev) in še nekaterih redkih drevesnih posebnosti.

Več o vrtu najdete na podstrani Okrasni vrtovi/Vrt Gorazda Mauerja

Prvo oktobrsko soboto smo se spet z veseljem odpravili na Koroško. Drevesnica Omorika na Muti je pripravila dan odprtih vrat. V zelo lepi, sončni in topli soboti smo se sprehajali po drevesnici, uživali ob dobri glasbi in prisluhnili zanimivim in poučnim predavanjem. Meni in upam, da še komu, bodo ta predavanja izkušenih strokovnjakov prav gotovo koristila. Na ogled je bil tudi nakit, izdelki iz keramike in tudi drugi izdelki, ki so jih napravile spretne roke posameznih ustvarjalcev. Pridne roke pa so poskrbele tudi za pokušino zanimivih zelenjavnih namazov, sladkih marmelad, kruhkov…..

Še posebno pozornost pa smo namenili ogledu razstave čudovitih risb rastlin, gospe Jute Krulc. Kljub častitljivi starosti se je tudi sama udeležila dneva odprtih vrat v Omoriki. Ob tej priložnosti ji je gostitelj, Vlado Planinšek, podaril sliko avtorja Antona Repnika. Gospa Juta si je namreč zelo želela imeti katero od njegovih slik.

Iz Omorike smo odšli polni lepih vtisov. Tudi nismo pozabili nabaviti katere od sadik, ki jih ima na izbiro drevesnica Omorika.

Hvala gostiteljem za lepo doživetje.

Tekst in fotografije Sonja in Miro Mohorič

Da tudi pisana beseda svoje pravo mesto najde, je dokazala nedavna objava prispevka o invazivnih rastlinah v prilogi Deloindom. Odziv nanj je bil izjemen, razveseljivo pa je, da so se nanj odzvale nekatere izobraževalne institucije. Med njimi je bila tudi osnovna šola na Brezovici, ki je v okvir svojega naravoslovnega dneva uvrstila spoznavanje invazivnih rastlin.

Učiteljice sedmošolcev so se dogovorile z Milanom Sterletom, da jim v torek, 4. oktobra, »na licu mesta« pokaže invazivne rastline in razloži, kako so prišle k nam, kakšne so njihove lastnosti in nevarnosti nekaterih tudi za zdravje, kako vplivajo na biotsko raznolikost in kaj lahko sami naredimo pri preprečevanju njihovega širjenja.

Še sreča, da ima Milan veliko pedagoških znanj in je s prepričljivo in zanimivo razlago pritegnil pozornost 70 nadebudnih osnovnošolcev, ki so v zvezi z invazivnimi rastlinami morali odgovoriti tudi na pisno zastavljena vprašanja. Morda je to samo začetek nekega sodelovanja med tistimi, ki imajo znanje in željo po širjenju le tega, in tistimi, ki bodo morali v prihodnje živeti v okolju, katerega s svojim odnosom oblikujemo mi vsi danes, znanje pa bo učencem pomagalo, da bo čudovita raznolikost našega okolja obstala.

Besedilo in fotografije:  Alenka Gorza