Iskrivke, hojhere (heuchera)
Od kmečke rožice do moderne trajnice (Heuchera, iskrivke)
Rod Heuchera je dobil ime po nemškem zdravniku Jochannu Heinrichu von Heucheru, ki je živel med letoma 1677 in 1746. Zajema približno 50 vrst, ki uspevajo v Severni Ameriki. Za njih so značilni rahlo deljeni listi z valovitim ali ravnim robom ter odebeljen koreninski vrat, ki pri starejših primerkih lahko preide v nekakšno steblo. Nad rozetasto razporejenimi listi se dvigajo gracilna stebla, ki se razvejijo v nežna socvetja z drobnimi cvetovi. Le-ti so večinoma zelo svetlih barv, beli, kremasti ali nežno rožnati. Ena najdlje gojenih vrst H. sanguinea pa se ponaša s čudovitimi, ognjeno rdečimi cvetovi, ki so večji kot pri večini drugih. Zaradi značilne solzaste oblike le-teh, je dobila ime ognjeni dež. Poleg ravnokar omenjenega imena Slovenci za ta rod uporabljamo še isrkivka, iskrnica ter poslovenjeno znanstveno ime hojhera. Mnogokrat zasledimo navedbo vsaj dveh imen, saj je težko favorizirati le eno, vseeno pa sem mnenja, da bi bilo prav, da uporabljamo slovenska imena. Ker se ognjeni dež nanaša le na rdeče cvetoče vrste in sorte, menim, da bi bila iskrivka še najbolj korektna izbira za slovensko "glavno" poimenovanje rodu.
Nekoč se je gojilo zgolj vrsto Heuchera sanguinea in njene sorte, ki z velikimi, kapljam podobnimi rdečimi ali rožnatimi cvetovi pritegnejo veliko pozornosti. 
A pred nekaj leti se je ta »kmečka rožica« prelevila v eno najbolj atraktvinih in popularnih trajnic. Žlahtnitelji so s križanjem in odbiranjem ustvarili celo paleto sort z izredno barvitim listjem.
Prvi vidnejši preskok na »nove« iskrivke se je zgodil l.1970, ko je Brian Halliwell na gozdnatem pobočju v množici iskrivk našel rdečelistno obliko. To je danes ena najbolj razširjenih in trpežnih sort z imenom 'Palace Purple'. Dolgo so bili prepričani, da je omenjena sorta forma vrste H. micrantha, kasneje so domnevali, da gre za formo vrste H. americana, danes pa je znano, da sorta izhaja iz H. villosa. 'Palace Purple' je bila prva, ki je z zanimivo obarvanimi listi nakazala velik potencial za križanje in pridobivanje novih sort.
Šele nekje po l. 1990 je prišlo do prave eksplozije introduciranja novih sort, ki so zanimive zaradi barve listov, različnih socvetij, oblik listov, oblik rasti,… V zadnjih 20. letih je na tržišče prišlo preko 200 novih sort. Danes je med vodilnimi žlahtnitelji iskrivk Američan Dan Heims. Njegovo navdušenje nad temi rastlinami se je začelo l. 1980 z odkritjem nenavadnega pisanolistnega primerka, ki ga je poimenoval 'Snow Sotrm'. Kasneje je kot produkt številnih križanj in odbiranj ustvaril veliko danes dobro poznanih sort, v svojih linijah pa uporablja Heuchera 'Montrose Ruby', H. americana, H. micrantha, H. sanguinea, H. cylindrica in H. villosa.
Čeprav je bila sprva v ospredju predvsem barva listov, je Dan kaj hitro ugotovil, da mora poskrbeti tudi za druge kvalitete bodočih sort. Med drugim se je usmeril na ustvarjanje iskrivk z lepimi socvetji, primernimi tudi za rezano cvetje, na sušo, vročino in vlago odporne sorte, na obliko rasti, dobro raščavost,… Prvi je bil, ki je na tržišče z novimi sortami postavil povsem nove barve v že obsežni paleti: 'Mardi Gras', 'Peachy Keen', 'Amber Waves', 'Key Lime Pie' in 'Lime Rickey'. Danes Dan bdi nad obsežnim žlahtniteljskim programom, ki zajema preko 10.000 križanj na leto.
Zanimiva je zgodovina iskrivk z izrazito valovitimi listi. Prve sorte so bazirale na H. micrantha, ki pa je manj odporna na hladne razmere. Kasneje so za križanje začeli uporabljati še H. pubescens, rezultat pa so številne sorte z lepo nagubanimi listi in dobro toleranco na mraz.
Barvni razpon listov je že zelo obsežen, enako pa velja tudi za obliko le-teh. Poleg izboljšav na področju lastnosti cvetov/socvetij lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo žlahtnjenje vse bolj usmerjalo k pridobivanju oz. ustvarjanju čim bolj dolgoživih sort, ki ne bodo potrebovale toliko razsajanja in presajanja kot mnoge sedanje iskrivke.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Besedilo in fotografije: Matic Sever