Spoznavajmo zanimive trajnice (1)

Iris, perunika

Perunike so rod raznolikih in nadvse priljubljenih trajnic, ki rastejo na najrazličnejših rastiščih – med skalnimi razpokami, na vrtni gredi, nekatere pa tudi na robu ribnikov in v močvirjih. Odlikujejo se po lepih, zanimivo oblikovanih cvetovih, nekatere vrste pa  tudi po lepih suličastih listih.

Vsem perunikam je skupen posebno oblikovan cvet. Iz cveta se razvijejo valjaste plodne glavice, ki so sprva zelene, nato rjave. Rod je velikokrat razdeljen na različne skupine glede na njihove podzemne dele. Ti so lahko korenike, čebulice ali korenine. O perunikah je napisanih veliko knjig, kajti domala ves rod je pomemben za vrtnarstvo. Omenili jih bomo le nekaj.

Bradate perunike imajo podzemne korenike. Značilen je njihov cvet z barvnimi dlačicami, ki so nameščene po sredini enega izmed treh zunanjih listov cvetnega odevala in sestavljajo bradico. Cvetovi so najrazličnejših barv. V to skupino uvrščamo veliko večino vseh perunik, med njimi mnoge gojene vrtnarske sorte. Najbolje uspevajo na sončnih legah, v bogatih, odcednih tleh. Cvetijo od sredine pomladi do poletja. Velja pravilo, da nižje sorte cvetijo prej kot višje. Lepe so predvsem med cvetenjem, pred in po cvetenju pa nekoliko manj, saj listi postanejo rjavi. Priporočljivo je, da jih na vsake dve do tri leta razsadimo.

Nebradate perunike imajo tudi podzemne korenike, razlika je predvsem v cvetu – pri teh namreč ni značilne ščetinaste bradice v zunanjem cvetnem odevalu. V tej skupini so zanimive japonske vodne perunike iz vrst I. ensata in I. laevigata ter sibirska perunika, I. sibirica. Slednja se odlikuje po ozkih modrikasto zelenih listih, ki sestavljajo lep šop, ki nekoliko spominja na šope trav. Listi so lepi večji del leta, jeseni se rumeno obarvajo, kar daje poseben čar vrtni gredi jeseni. Cvetovi so lahko beli, krem, modri, vijolični, redkeje rožnati in purpurni. Cveti maja in junija, odvisno od sorte. Po cvetenju se razvijejo lepi zeleni plodovi, ki pozneje skupaj s cvetnimi stebli postanejo rjavi. Nekateri vrtnarji so mnenja, da je za bogato cvetenje naslednjo sezono, le-te treba odstraniti. Vendar to ni potrebno. Celo škoda je, saj so plodovi lepi do pozne jeseni. Sibirska perunika je trpežna trajnica, ki raste na soncu ali polsenci, v vlažnih, kakor tudi suhih tleh in ne zahteva posebne oskrbe.

Perunike so poznali že v starem Egiptu. Imela je veliko simbolnih pomenov. V srednjem veku in renesansi so v evropskih deželah to bili kraljevskost, plemiška odličnost, viteškost, hrabrost in moč.

Perunike so lepe okrasne rastline za cvetlične grede, skalnjake, obronke, obrežja ribnikov in drugih voda, močvirnate vrtove in senčne dele vrta.

Primula, jeglič (Primulaceae)

Tudi jegliči so zelo raznolike rastline, ki jih gojimo zaradi živobarvnih cvetov. V vrtovih so prisotni že več kot pet stoletij.

Primule so večinoma trajnice, nekaj je tudi enoletnic in dvoletnic. Nekatere vrste gojimo tudi kot lončnice in za rezano cvetje. Ime izvira iz latinske besede primus, prvi in se nanaša na zgodnje pomladansko cvetenje nekaterih vrst.

Jegliči najlepše uspevajo v vlažnih, odcednih tleh, polnih organskih snovi. Sadimo jih lahko v polsenco in v hladnejše lege na soncu. Pazimo le, da se tla preveč ne izsušijo. Nekateri rastejo tudi na mokrih rastiščih in tudi v kislih tleh, zato jih velikokrat sadimo na grede z rododendroni. Jegliči imajo liste v pritličnih rozetah. Cvetovi so cevasti, zvonasti ali trobentasti in na vrhu široko razprti. Zrastejo od 20-50 cm v višino.

Celoten rod je razdeljen na mnogo podsekcij. Opisali bomo le nekaj vrst trajnic, ki rastejo po vrtovih. P. capitata, ima majhne, po robovih nazobčane liste. Listi, stebla in cvet so pokriti z belim poprhom. Cvetno steblo zraste do 30 cm in na koncu nosi ploščato vijolično socvetje. Cveti poleti. P. denticulata, obloglavi jeglič zacveti že zgodaj pomladi. Na koncu cvetnih stebel se marca začnejo odpirati kroglasta glavičasta socvetja z drobnimi cvetovi različnih barv. Ta vrsta je posebej cenjena, saj v tem času cveti le malo trajnic. P. florindae, himalajski jeglič je eden izmed višje rastočih, saj lahko zraste tudi do 80 cm. Odlikuje se po glavičastih socvetjih iz visečih, zvonastih rumenih cvetov. Cveti poleti. Cvetna stebla z odcvetelimi cvetovi sproti odstranjujemo. Velikokrat ga sadimo ob ribnike in v bolj mokra tla. P. japonica, japonski jeglič ima temno rdeče cevaste cvetove, ki se na začetku poletja razcvetajo v vretencih vzdolž cvetnega stebla. Zraste do 60 cm.  P. x pubescens, vrtni avrikelj je nastal s križanjem P. auricula in P. hirsuta. Je vednozelena trajnica, ki zraste do 30 cm. Ima lepe modro zelene jajčaste liste. Cveti pomladi v najrazličnejših barvah. P. vialii, vialov jeglič nosi na koncu 30 cm dolgega cvetnega stebla poleti zanimivo socvetje v obliki dolgega stožca. Cvetovi so dvobarvni – modrikasto škrlatni in rdeči, kar jih naredi še posebno zanimive.

Jegliči rastejo na najrazličnejših rastiščih v vrtu: na cvetličnih gredah in obrobkih, na kamnitih suhih zidovih in skalnjakih, na obrežjih ribnikov in drugih voda, v senci dreves in grmovnic. Žal v naših vrtovih še nimajo pravega mesta, saj jegliče ponavadi povezujemo s lončnimi primulami, ki so značilne za zgodnjo pomlad.

Veronica, jetičnik

Jetičniki so trajnice za cvetlične grede, ki jih gojimo zaradi lepih pokončnih socvetij, ki so pri višje rastočih vrstah odlični tudi za rezano cvetje.

Jetičniki najlepše uspevajo na soncu, v dobro odcedni zemlji. Poznamo nizko rastoče, plazeče vrste, ki so odlični pokrivalci tal. Te zrastejo le nekaj cm nad tlemi. Večinoma gojimo srednje do visoko rastoče vrste, predvsem zaradi ozkih grozdastih pokončnih socvetij, ki so lahko različnih barv. Najznačilnejša so modra. Zanimivi so tudi listi, ki so ponavadi temno zeleni. Stebla pri višje rastočih na dnu velikokrat olesenijo in ogolijo. To preprečujemo  s tem, da rastlino na koncu pomladi nekoliko postrižemo ter razredčimo. Tako bodo rastline bolj košate rasti, nekoliko nižje, cvetele pa bodo enako bogato. Ravno tako je priporočljivo, da odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, saj bomo s tem podaljšali čas cvetenja. So dolgo živeče trajnice, ki bodo več let lepo uspevale na istem mestu.

V. austriaca zraste do 20 cm v višino in do 30 cm v širino. Cvetovi so modri. Nanizani so na koncu stebel, ki se lepo dvignejo iz blazine, ki jo tvorijo  listi. Posebno lepa je sorta 'Austriaca', ki se odlikuje po rumenih listih. Sadimo jo v ospredje na cvetličnih gredah. V. gentianoides, sviščasti jetičnik je blazinasta trajnica s klasastimi socvetji svetlo modrih cvetov na začetku poletja. Listi so bleščeče temno zeleni. V. longifolia, dolgolistni jetičnik ima pokončna visoka stebla na koncu katerih se poleti v dolgih grozdastih socvetjih razvijajo modri cvetovi. Sadimo ga na sredino cvetličnih gred, recimo v družbo rmanov, ki bodo s svojimi ploščatimi socvetji lep kontrast pokončnim cvetovom jetičnika. Poznamo sorte, ki cvetijo belo in rožnato. Zraste do 70 cm v višino in do 40 cm v širino. Odličen je za rezano cvetje. V. spicata, klasasti jetičnik zraste do 30 cm v višino in do 30 cm v širino. Sadimo ga na polno sonce na cvetlično gredo. Sorte cvetijo v različnih barvah – modri, rdeči, beli in rožnati. Podvrsta V. spicata ssp. incana se odlikuje po vednozelenih srebrnih listih, ki tvorijo blazino nad katero se poleti dvignejo stebla z modrimi cvetovi. Lep tudi za skalnjake in za bolj suha rastišča. Trajnica, ki po izgledu socvetij močno spominja na jetičnik, je Veronicastrum virginicum. Cvetovi so podobni, le po rasti se nekoliko razlikuje od jetičnika. Včasih so ga uvrščali v isti rod. Zraste tudi do 140 cm. Cvetovi so lepi v svežih poletnih cvetličnih aranžmajih. Listi se jeseni lepo rumeno obarvajo. Podobno, kot klasati jetičnik, ga sadimo na vrtno gredo.

Na cvetličnih gredah so jetičniki posebno lepi v družbi rmana, ameriškega slamnika, lepih očk, hermelik, plahtice, krvomočnic in svetlina.

Na fotografijah (od leve proti desni) - kliknite fotografije za povečan prikaz in s komentarjem k sliki:

1. Perunika na polsenčni gredi v družbi praproti. Suličasti listi perunike in modri cvetovi lepo dopolnjujejo nacepljene liste praproti.
2. I. ensata 'Variegata', japonska perunika je prav posebej zanimiva zaradi svojih belo progastih listov. Sadimo jo tudi v mokra tla.
3. Japonski jeglič s svojimi živimi cvetovi dopolnjuje liste host.
4. Jegliči najlepše uspevajo v vlažnih, odcednih tleh, polnih organskih snovi. Sadimo jih lahko v polsenco in v hladnejše lege na soncu.
5. Veronicastrum virginicum po izgledu socvetij močno spominja na jetičnik, le po rasti se nekoliko razlikuje od jetičnika. Cvetovi so lepi v svežih poletnih cvetličnih aranžmajih.
6. Med jetičniki poznamo tudi nizko rastoče, plazeče vrste, ki so odlični pokrivalci tal. Te zrastejo le nekaj cm nad tlemi.

Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Strgar d.o.o. Ljubljana Črnuče si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.